Do Neustadt-a

Skrajni čas, da nadaljujem z potopisom “izleta”, ki sva ga s Techko opravila že v začetku maja… ja, čas je zadnje čase najhujši sovražnik – ko je pa toliko za postoriti 🙂

Pri Vinkotu so fruštki vedno super. Na mizi se znajde vse kar si srce poželi, čeprav sva z najdražjo najraje posegala po bučkini marmeladi – če bi prej kdo omenil bučkino marmelado, bi mu verjetno rekel, da če je na glavo padel, tega pa jaz že ne bi jedel – a sem k jo k sreči probal in potem vedno papcal 🙂

Ko smo se podprli, smo se najprej odpeljali do gradu Ludvika – tam je svoje čase trenutke preživljal Ludvik prvi Bavarski – pa ga nismo nikjer srečali 🙂 Še najbolj zanimivo v notranjosti je originalen parket – obujejo te v ogromne copatke, da potem spotoma še malo “poglancaš” že tako lep in svetleč parket.

Schloss Villa Luddwigshöhe

Štenge

Po hitrem ogledu pa naprej do gradu Hambacher. Grad je za Nemce pomemben predvsem ker štejejo, da se je tam pričela demokracija z zborovanjem študentov leta 1832. Del gradu je prelepo obnovljen, drugi del pa so samo še ruševine – obnovljene seveda, vendar prikazujejo stanje gradu pred obnovo. V gradu spet nek muzej – nepovezan z zgodovino gradu in pa povsem nova restavracija.

Hambacher grad
Notranji del
Grajsko dvorišče

Hm, prejšnjič nisem omenil, a tam okrog imaš povsod tiste mašince, kjer flikneš notri kovanec za € in 5 centov, zavrtiš ročico in ven dobiš preoblikovan kovanček za 5 centkov, na njem pa odtisnjena znamenitost, pri katerem stoji “tlačilnik” kovancev 🙂

Tlačenci

Obvezno seveda kavica pri novo-odprti gostilnici. Razgled na neskončne travnike in vinograde fantastičen, vreme odlično, družba – še boljše! Najdražja se po nemško nekako le zmeni za plačilo v gotovini – čeprav sva kelnarco oba prav bukovo gledala, Vinko pa se je samo smejal 😀

Razgled

Potem pa dalje, najprej proti avtomobilu pogledat če smo dobili kazen, ker nismo plačali parkirnine – k sreči je ni bilo, tako da smo jo hitro ucvrli naprej proti Neustadt an der weinstrasse – kakopak kot “vinska ulica”, če pa smo v verjetno najbolj vinarskem okolišu! No, mestece je bilo prvič omenjeno v pisnih virih okrog leta 1245 – nekaj malega se je še širilo, vendar so kulturno zavedni ljudje ohranili mestno središče kolikor toliko avtentično. Prav fleten sprehod po tlakovanih uličicah prijetnega mesteca.

Kič
Trg
Še enkrat trg z mestno hišo v ozadju

V uličici malček oddaljene od glavnega trga stoji zanimiv vodnjak s skulpturami, ki izmenično špricajo vodo, nekateri deli pa se celo premikajo, kot spodaj na sliki ptiček v jajcu 🙂

Tiček v jajcu

Prideva na naslednjo ulico – samo vinske kleti, gostilne, v starih a obnovljenih bajtah – super za ogled. A kaj ko se je dan bližal koncu, tako da smo se potem vrnili nazaj v Hainfeld na kosilo in večerjo, vse v enem, da smo imeli dovolj energije za naslednji dan 😀

Uličica
Zanimiv slog gradnje

© 2011, Simon. All rights reserved.

Written by:

One Comment

  1. July 30, 2011
    Reply

    Super, da si se spet spravil k pisanju in obujanju spominov na majski dopust. 🙂 Lepe slikce (kot vedno). In zdaj, ko sem že malo bolj samozavestna z nemščino, se lahko brez skrbi spraviva spet v nemško govoreče države in ogledujeva vsa ta lepa mesteca. Bom znala naročit kavo in se tudi zmenit, kako jo plačati. 🙂

    Takoj, ko bo čas, a ne?! 😉 Čez cca 21 let.
    HA HA HA HA…!!!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*