Zorbing

Bon za zorbing sem dobil že skoraj pol leta nazaj za rojstni dan, a kaj ko prej ni bilo časa, da bi ga “pokurili”… Pa saj je avgusta lepo toplo in sončno, kakšen dan brez planov se pa tudi najde 🙂 Sobotno dopoldne je bilo torej namenjeno športu kjer zlezeš v plastično kuglo, se pripneš, potem pa te zavalijo navzdol po bregu – na kratko zorbingu 😀

Že zjutraj sem se odločil, da sam v kuglo ne grem, tako da so moje rojstnodnevno darilo izrabili drugi – pa se prav nič ne sekiram. Spustil pa se nisem zaradi “prekleto” občutljivega želodca – notri gre vse kar vidim, a če se potem vrti v katerikoli osi, gre potem še kaj več nazaj ven 🙂 No ja, pa pustimo to za drugič… Čez Soriško planino v Nemški rovt in potem naprej proti smučišču Kobla, kjer imajo v izteku progo za kotaljenje velikih žog z dvema človečkoma.

Ogromna jajca – na prikolici mislim… Ena jim je očitno puščala, saj so jo potem vsako rundo filali, da je bila vsaj približno okrogla 🙂 Žoge zapeljejo do izhodišča, zorbingaši pa peš za njimi. Sledi skok skozi luknjo v žogo in pripenjanje z varnostnimi pasovi – če temu lahko tako rečemo.

Ko sta dva človečka v žogi pa stric počasi porine vse skupaj mimo “rampe” in spust se prične in… kaj hitro konča 🙂 Kakšne super brzine in valjenja na tem bregu ni, a verjetno je s tem prišparano kakšno prisilno praznjenje vsebine želodčka – tudi če ni tako občutljiv 😀

Fantje ob vsakem spustu obeh jajc – krogel – žog (kakorkoli že), obe spravijo nazaj na prikolico in via ponovi vajo…

Bon je k sreči zadostoval za dvakratni spust vsakega od prisotnih (razen mene :)),… tako da smo bili okrog enajstih že fertik in via stara cesta – njet vinjete – proti domu.

© 2011, Simon. All rights reserved.