ZOO Zagreb

Nedeljsko lepo vreme je bilo za izkoristiti, saj so bili prejšnji dnevi običajno dopoldne kolikor toliko lepi in sončni, popoldan pa so nad naše kraje obvezno zakrili težki oblaki in s seboj prinesli dež, veter in ponekod po Sloveniji še kaj bolj trdega.

Viharjenje možganov – kam gremo?! In pade ideja, da bi lahko šli v Zagreb v živalski vrt – po nekaterih besedah ogromen, veličasten, neponovljiv,… No, in smo se šli prepričat na lastne oči. Sedaj ko je dolenjski krak avtoceste dokončan, samo pritiskaš na plin in obračaš volan – ni slabo 🙂

Malo pred mejo Brina pogleduje naše osebne izkaznice in… “Simon, tebi pa poteče osebna”… trenutek tišine… “Ne, ti je že!” Hm,.. naj obrnem sredi avtoceste? Ne, itaq da ne. Pomolimo osebku na meji kar imamo pa da vidimo. Brina in Ajda pravita naj hlinim presenečenje, če kdo opazi da datumi niso več najbolj na tekočem. Čez Slovensko mejo brez problema, na Hrvaški strani nikogaršnje zemlje pa… Itaq je opazil, pove,… jaz pa od “presenečenja” izustim le “O, jebote!” Sprašuje, če imam potni list – valda nimam – reče naj kar obrnem… ok, kaj pa hočem. Pa le povpraša kam gremo, povem plane in vpraša še kdaj se vračamo. “Okrog osmih!” – in seveda je moral nekaj dodati in “ukazal”, da moram biti nazaj na meji do 19 ure, ali pa bo spisal prijavo. Ok, hvala in nasvidenje, pa smo se peljali naprej po lepi njihovi.

Zagreb… jaooo, nič označeno za živalski vrt. K sreči navigator Brina ogleduje po mapi in izpiskih po katerih ulicah se pride do ZOO-ja in kmalu ga zagledamo… Ok, sedaj vemo kje je, sedaj pa drugi problem parking. K sreči je nedelja in je modra cona “free of charge”, ampak kriza je, ko vidiš parking, pa ne moreš zapeljati nanj zaradi neštetih enosmernih ulic in prometa. Tako dva trije ne tako majhni krogi po hrvaški prestolnici – vedno zafrknil voznik (moja malenkost). No končno se sparkiramo med bloki in jo peš mahnemo proti vhodu.

Vhod v živalski vrt in Maksimir park
Vhod v živalski vrt in Maksimir park

Skozi vhodni portal… na uličico po parku. Nismo bili najbolj prepričani, da gremo v pravo smer… označeno pa tako kot po defaultu v Zagrebu – slabo. No, končno le pridemo do male zelene table. ki označuje smer proti živalskemu vrtu. Super, ampak smo potem videli, da edini slon, ki ga imajo je ta na tabli – ne, v ZOO-ju ga ni bilo videti – pa se mi zdi, da se tak orjak težko kam skrije. 🙂

Maksimir park
Maksimir park

Vstopnica 30 kun… ni pretirano in se zapodimo čez mostiček med kletke. Z Brino že škljocava vse živo, Ajda pa samo sledi – sem hotel napisati tiho, pa ni bilo tako 🙂

Malo večje podgane :)
Malo večje podgane 🙂

Niti nisem vedel, da se kakšna žival imenuje po tistih čudnih ljudeh – jamarjih. Ali je pač obratno… samo bi bilo bolj logično “Čuk” in ne jamar 🙂

:)
🙂

No, v tem živalskem vrtu imajo na slikah tudi… Sicer ne vem, mogoče pa Pirc Musarjeva tudi tam okoli kaj deluje, pa ne objavljajo slik kot običajno 🙂

Mafija
Mafija

Vedno sem imel občutek, da me nekaj oziroma nekdo opazuje… in sem imel prav!

Vohun
Vohun

Ob obori z medvedi imajo tematske smetnjake.

Medo
Medo

Pa še prava medveda…

Firbec
Firbec
Dol mi visi za turiste
Dol mi visi za turiste

In nekje blizu medvedov potem še en vohun… Je bilo teh živalic kar nekaj v ogradi, a je vedno eden pokončno stal in firbcal naokoli.

Še en vohun :)
Še en vohun 🙂
Vročina je položila tudi pandico
Vročina je položila tudi pandico
Žabica
Žabica

Nazaj grede čez mejo brez problemov in ker smo bili še zgodnji, smo se ustavili še pri Otočcu, kjer so nas na parkingu najprej z vseh strani oblegali Romi – eden bi za kilo kruha, drugi za liter mleka, tretji za sladoled – ena je pa kar direktno spraševala, če imamo kakšen evro za “šenkat”.

Slika pove vse.
Slika pove vse.
Mama vodi, mladci sledijo...
Mama vodi, mladci sledijo…

Pa še celotna GALERIJA.

© 2010 – 2015, Simon. All rights reserved.

Written by:

2 komentarja

  1. Techka
    avgust 10, 2010
    Reply

    Ja, lušten izlet… 😉

    Me prav zanima kako dolgo bo trajalo, da boš dal delat novo osebno. 🙂 Sprejemam stave – pravim, da ta teden še ziher ne. 🙂

    Pred Otočcem smo se ustavili še pri gradu Mokrice. To je verjetno izpustil zato, ker ni želel izdati, da je prekucnil golf voziček in skoraj dobil kazen, da o tem, koliko udarcev je bil za nama z Ajdo sploh ne govorim… 😉 Je pa v galeriji tudi nekaj fotk z gradu in okolice – da sene boste spraševali kje smo se še potepali.

  2. Tjasa
    avgust 13, 2010
    Reply

    ha,ha,ha cel kup zapletov allo pazte,da vas drugič kod ne obdržijo ane….no če se ne zgubite:))) ja Brina še dobro, da si namesto Garmina….uživajte še naprej, Simon pa le po novo osebno pred pentijo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*