Malta – Golden bay

No, pa sem že pri četrtem dnevu našega popotovanja… Ko se zbudim, Brina vsa zalimana pove, da mali ni nič spal – fasal je namreč vročino. Jah nič, počakava da se zbudi, potem bomo pa videli. Ha, sva se načakala, v mislih pa se mi je sprehajal del pesmice Marjana Smodeta – Tonček balonček, in sicer: “On pa sladko aja!” Vstal je šele okrog 11. ure. 😀 Dobre volje, brez vročine, pa sva ga na hitro “nafutrala” in smo šibali na bus proti modri jami (blue grotto). Na postaji Siggiewi dol in čakanje na naslednji avtobus – 201. Ga ni bilo po urniku… Ena gospa pravi, da se moramo postaviti pri javnih WC-jih (ki so mimogrede v katastrofalne stanju – te mine tudi če te “orng” tišči :)).

Siggiewi

Siggiewi

Nekaj časa stojimo tam – meni ne da miru, kako naj bi avtobus ustavil sredi ulice, kjer ni bus postaja… pa smo se prestavili nazaj do avtobusne postaje – spet mine pol ure… avtobusa od nikoder, smo se odločili, da gremo na prvega ki pride – 201 do modre jame ali kateregakoli drugega, ki gre nazaj proti Valletti. Eden prišiba za proti Valletti, za njim takoj drugi, a se odpelje kar mimo – ja, bil je 201, cifro pa smo videli šele na zadnji strani, ko je že odpeljal naprej, ravno mimo javnih WC-jev, kjer bi ga še ustavili (če bi seveda bili tam). V glavnem izkušnja za naslednjič – bolj zaupaj domačinom! In smo bili na poti nazaj proti Valletti – tam malo malice in razmišljanje kaj sedaj… Vprašam Brino kako je kaj v Golden Bay-u, pa pravi da nič posebnega, a sem jo vseeno prepričal, da smo šli na bus v tisto smer… Med divjo vožnjo mali spet faše vročino, tako da sta na “cilju” ostala kar na busu in odšla nazaj, sam pa sem najprej preveril uro zadnjega odhoda in se odpravil na plažo. V zalivih peščene plaže, okrog pa skalne stene. Zadeva zna biti kar luksuzna (beri draga) za bivanje tam – en primer je že Radisson hotel nad Il-Ramla tal-Mixquqa. Tisto peščeno plažico sem hitro pustil za seboj in zagrizel v kratek vzpon na vrh stene – tam pa fantazija na vsakem koraku. Pisane rože, modro morje, razgled na oddaljene stene – fotoaparat je kar sam od sebe škljocal 😀

Nad morjem

Nad morjem

Na robu

Na robu

In tako šibam dalje in škljocam… Okrog zaliva, pa spet malo gor… skoraj vsak korak razkriva nov pogled.

Proti zahodu

Proti zahodu

In tako sem počasi lezel in lezel nekam navzgor…

Polotoček

Polotoček

No nekje je bilo treba prekiniti… in ko sem prispel na vrh nekakšnega peščenega robu sem se tam kar ustalil, fotkal in čakal na zadnje sončevo dejanje tistega dne.

Proti zahodu

Proti zahodu

Isti motiv še v landscape izvedbi :)

Isti motiv še v landscape izvedbi 🙂

Kar nekaj ljudi se je zamenjalo na tej lokaciji, ko sem bil tam – a nihče ni ostal prav dolgo – očitno niso ljubitelji sončnih zahodov. 🙂

"Delovišče" na vrhu

“Delovišče” na vrhu

No, potem se je le pričelo – menjavanje barv iz modre v zlato rumeno, pa… no, naj slikice povedo svoje.

P.S. Ogled naprej ne priporočam osebam, ki ne marajo osladnih sončnih zahodov in njih fotografij! 😀

V zaliv

V zaliv

Zadnji vzdihljaji

Zadnji vzdihljaji

Lahko noč!

Lahko noč!

Ohladilo se je… hitro na bus in še sedaj komaj verjamem  – dobil sem ga skoraj direktno do našega “apartmaja”, brez prestopanja- unbelivebale!

Se nadaljuje… Stay tooned… 🙂

© 2015, Simon. All rights reserved.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

newspaper templates - theme rewards