Egipt 2010 – Hurgada 1. in 2. dan

No, pa sva z Brino nazaj iz najinega 14 dnevnega popotovanja po Egiptu (11. – 25. september)… Slik je ogromno, spominov še več… in preden zbledijo, jih bom poizkusil po najboljših močeh spisati, da ne ostanejo le v najinih glavah – mogoče pa kdo kdaj dobi kakšno idejo za popotovanje, nikoli se ne ve. Pisanje bom razdelil na dneve, kakšen dan združil, kakšnega razdelil na dva zapisa, 14 dni opisa pač ni mačji kašelj in mogoče tudi za branje in gledanje ni ravno prijetno, se bom pa potrudil in vstavljal več slik kot teksta, konec koncev je tale stran zamišljena kot foto-blog.

Pri potovalni agenciji palmi sva vzela kar 14 dni polpenziona, saj naju je prišlo cenovno skoraj enako, kot če bi vzela avionsko karto, pa posebej potem še vizo za Egipt, pa taksi do mesta, pa 3 -4 nočitve v Hurgadi, pa hrana… skratka 14 dni polpenziona, čeprav sva že od začetka vedela, da bova koristila samo 2 ali 3 dni, ostalo pa popotovala okrog.

Črtkana črta pomeni tam, kjer sva se vozila a ni vrisane ceste, tako da pot ni najbolj natančna.

V Hurgado sva priletela ob pozni uri (Brina se sedajle že drži za glavo, ker ve, da sem pozabil uro :-D) z Adrio, z najnovejšo pridobitvijo Airbus A319.

Po prihodu v hotel pa večerja in spanje (no, ker sva imela v sobi še TV, sva prej še tega malo buljila :-)). Naslednje jutro pa najprej kopanje v zgornjem hotelskem bazenu, ker sva ga imela ravno pred najinim balkončkom… hop čez ograjico, nekaj korakov in že sva plavala v prijetno hladni vodi.

Po jutranji osvežitvi pa na sprehod po okolici hotela… Najprej tak majhen kulturni šok… Vsi se vtikajo v naju, vsi imajo ravno tisto kar midva potrebujeva, ampak ker sva k sreči o tem že brala, ni bilo hujšega. Še svoje ljubosumje sem kdo ve kam porinil, ko je Brini vsak tretji pošiljal poljubčke… jaz pa sem se samo neumno nasmihal 😀

Zanimiv imajo način gradnje, kjer najprej naredijo betonski okvir in nato v “frej” prostore vstavijo zidake 🙂

No, ker v hurgadi kaj drugega kot kakšna mošeja ali kaj drugega niti ni za videti, sva si zgornjo mošejo ogledala tudi od bližje. Takoj ko sva prišla v bližino sta naju začela vabiti dva moška, ki sta pač sedela na stopnicah in čakala turiste, da bi dobila nekaj malega bakšiša. Itaq sva šla bližje, malo slikala od vrat, potem pa dala fotoaparate tudi njima, da sta malček poslikala notranjost – njuna slika ni nobena uspela (kakopak :-)), ampak meni je bilo blazno smešno gledati ju, kako sta skakala po mošeji in škljocala… 😀

Potem pa – logično – naprej. Hoja po ulicah utrudi že tako ali tako, ko pa imaš še vročino 34 – 35°C je pa toliko hujše, ampak midva se itaq ne vdava kar tako… in pot naju običajno potem nagradi s kakšnimi posebnimi utrinki za fotografiranje.

Zakaj “obvezna”?! Ker sem videl precej motoristov a prav nobenega s čelado. 🙂

Vmes sva se zopet malček ohladila v hotelskem bazenu, potem pa naprej proti obali Rdečega morja – da bova vsaj lahko povedala, da sva namočila noge vanj, če se že nisva kopala. Iskala sva tako imenovano Public beach – sicer ni ne vem kako privlačna, vstopnina samo 2 egipčanska funta (1€ = cca. 7 el), pa še plačilu vstopa sva se nevede izognila, ker sva šla po eni grdi poti dol in potem mimo ograje, ampak psssst, da ne dobiva računa na dom 🙂

Hodiš in hodiš, pa vode še do kolen ni 🙂

Na skalah sva opazila tudi zanimive živali, mogoče fosile (dvomim), ki sva jih prvič videla in komur koli sva pokazala slike ni vedel kaj bi to bilo.

Muslimanske ženske se kopajo ali posedajo v vodi kar oblečene – pred tem sem mislil, da se muslimanke v morju pač ne kopajo, ampak sem bil v zmoti, kot še za marsikatero stvar, katere resnico sem odkril med popotovanjem po Egiptu.

Proti večeru pa sva šibala na avtobusno postajo El Gouna po avtobusne karte za prevoz do Kaira… Cena? 125 LE na osebo za 6 – 8 ur vožnje z malico (vzela sva namreč kar deluxe paket, vožnja le ni kratka). Start ob 3h zjutraj, tako da sva po prihodu nazaj v hotel kar hitro spakirala stvari in se spustila v spanje pravičnega… 😀

Nadaljevanje potopisa pa sledi… 🙂

© 2010, Simon. All rights reserved.