Nad Soriško planino

Sobota zjutraj – vreme megleno. Hiter pogled na spletne kamere razkrijejo, da je na Soriški planini idila – sonce in kar nekaj novega snega. Z boljšo polovico naloživa smučke, za malega pa smučke in sanke – kaj pa veva, kaj bo želel početi ko bomo enkrat na smučišču. Malo pred Soriško planino, tistih zadnjh par ovinkov, kot ponavadi ponudi tisti fantastičen pogled na snežene smreke, kupe snega ob cesti – res zimska idila. Mali že takoj protestira glede smučk, da on se bo sankal… pa sta šla do sankaške, jaz pa en hiter krog čez Slatnik. Na koncu smučišča zavijem v grapico, kjer hodimo običajno – o muke ježeve, sem bil prvi tam skozi. Očitno so vsi ostali pametneje potegnili do vrha Lajnarja in potem na sedlo – no ja, tudi matranje spada pod ta “šport” 🙂

Pogled nazaj proti smučišču, ravno ko se je čez sedlo pripeljala megla
Pogled nazaj proti smučišču, ravno ko se je čez sedlo pripeljala megla

Ker je bil to danes moj srečni dan, sem z nahrbtnikom itaq otresel ves sneg iz skoraj vsake veje in si ga natresel za vrat… Čudno, čudno,… Spredaj vroče, da je dol teklo, zadaj pa je skozi nekaj mrazilo – sem se že spraševal, če nisem mogoče kaj bolan, a se je vse končalo ko sem prišel iz gozdička, potem je bilo samo še vroče 😀

Sončni žarki v igri z meglicami in smrekovimi vejami
Sončni žarki v igri z meglicami in smrekovimi vejami

O tu naprej je bila narejena že tudi smučarska špura, tako da je bilo vse lažje.

Pogled nazaj proti Lajnarju in Šavniku
Pogled nazaj proti Lajnarju in Šavniku
Pogled preko opasti proti Črni prsti
Pogled preko opasti proti Črni prsti

Na vrhu Slatnika je pihalo, tako da sem naredil samo fotko, dve… Potem pa naprej proti stari vojašnici.

Čudovit razgled proti Očaku
Čudovit razgled proti Očaku

Spust na sedlo, tam pa spet razgled, okoli mene pa so bili vsi kuclji zasedeni – na vsakem je bil vsaj en osebek 🙂

Pogled iz sedla spet proti Črni prsti
Pogled iz sedla spet proti Črni prsti
Stara vojašnica v zimski preobleki
Stara vojašnica v zimski preobleki

Vzpnem se na kucelj nad vojašnico (ne vem imena in nisem prepričan, če ga sploh ima).

Nekdo pred mano je bil priden :)
Nekdo pred mano je bil priden 🙂

Iz sedelca pa spet čudovit razgled na vse strani, malo čaja, fotkanja in še malo čaja… potem pa pospravim fotoaparat in se spustim nazaj proti smučišču, kjer sem bil že na vrsti za ene par spustov s sankami (in vlačenjem nazaj v hrib seveda :)).

Še zadnji pogled preko Možica tja do Triglava pred spustom
Še zadnji pogled preko Možica tja do Triglava pred spustom

GALERIJA

© 2016, Simon. All rights reserved.

Written by:

One Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*