Egipt 2010 – Giza/Piramide

Očitno mi bo tale bolniška kar koristila, drugače verjetno ne bi zmogel spisati vsak dan enega prispevka… za več pa že sedaj zmanjkuje časa… Ko pa je toliko zanimivega na TV – sploh iz krajev, kjer sva se z Brino ravno potepala, npr. bitka pri El Alameinu, kjer je sodeloval znameniti Rommel – Desert fox… ah, bom še zablodil z zapisom, če bo šlo tako naprej 😀

V glavnem prejšnjo noč sva prišla nazaj v hostel okrog 2:00 zjutraj, vendar sva bila ob 8-ih vseeno že pokonci in ready za naslednje dogodivščine v tem ogromnem mestu – Kairu (če se slučajno kdo vmes vklopi v potopis :-D, ostali že itaq veste o čem pišem) Oprtava najine vsakdanje nahrbtničke in po stopnicah dol na ulico… Valda naju takoj zasujejo: “Welcome my friend! Coffee, shisha…?!” “No, thank you!” odvrnem in nekaj dni kasneje celo slišim “Just hello, no coffee!” 😀 Aha, spet nazaj v tisti dan… se sprehodiva do trgovinice na ulici po par litrov vode in se začneva ozirati po taksijih. Uf, ustavi jih cel kup, a kaj ko so vsi napačni… Ni noben bel z kockicami – tisti imajo taksimeter in je precej bolj ugoden, kot če se barantaš. Turista itaq noben ne bo peljal po egipčanski ceni 🙂 Končno naletiva tudi na pravega, prisedeva in smer “Pyramids.” Cca. pol urce kasneje se že izmikamo mladcem, ki kar na cesti stojijo in pobirajo “parkirnino” – taksist se jim spretno izogne in še dobro da nismo koga povozili, ko so tako vsiljivi – cena 25 LE (dobri 3€) in že sva pred bajtico kjer kasirajo…

In potem v vrsto za karte.. pretirane gužve itaq ni bilo, za turiste z agencijami po karte pride vodič in se potem kar z busom zapeljejo notri… Potem jih pa spustijo ven za 10 minut tukaj, pa  za 10 tam… Ni to za naju.

Karte sva imela pa sva se zapodila po vročem pesku naprej. Kmalu naju ustavi možakar: “Tickets!” Ok, potegnem ven in mu jih dam. Malo pogleda, jih skoraj pospravi vžep in prične tveziti da greva za njim, da ni uradni vodič in da je kao free… Brina se že razhudi in teži, da nama vrne karte in ko vidi, da mu pri nama ne bo uspelo jih vrne in se postavi v prežo na nove žrtve. Midva pa najprej do največje Keopsove piramide. 146m višine… ogromna zadeva, če pa še povem podatek, da je vsak blok težak 1,5 tone… pišuka so bili majstri takrat, da so kaj takega zgradili. Aja, vse piramide so bile zgrajene od leta 2589 do 2504 pred našim štetjem! Ta piramida je tudi edina še stoječa zadeva od sedmih svetovnih čudes, prav tako pa so piramide ena največjih struktur kadarkoli zgrajenih.

In tukaj valda cel kup kamel, kar naprej jahajo okrog naju in vabijo na “ride”. Ampak en je pa vedel kako se to dela… Ravno na najlepšem delu, kjer je super pogled na Kefrenovo piramido in seveda kot navdušen fotograf sem hotel piramido s kamelo v ospredju, pa mu stisnem v roke 10 LE in enkrat škljocnem (kar bom spisal naprej, mi ni ravno v ponos – sem se pustil nategniti :-D), pa potem on že zaveže ruto okrog moje glave, Brina pridno škljoca in predno se zavem, že sedim na kameli in šibava s “šoferjem” naprej 🙂 On postavlja kamelo v vse mogoče položaje, kamela nerga (kgrhgghg, krghghgrr)… pa kamelo spusti na tla, in jo spet hoče dvigniti, ko rečem, da grem dol – no, nimam cel dan časa, da se bom fural okrog, čeprav lahko sedaj le rečem, da kamelo sem pa jahal 🙂 In on potem da naj plačam za furo… Pa sej sem ti dal denar… Ne, ne, to je bilo za sliko pravi on. Eh, dam še 20 LE in on meni, da to ni nič, da moram plačati v eurih ali dolarjih – a jih (k sreči) nisem imel s seboj! Kreganje traja kar nekaj minut, v enem momentu mu vzamem ves denar in on začudeno kaj se grem, pa sem rekel, da take it or leave it… Pa se še nekaj repenči, mu dam 80LE (cca. 11€) a on hoče 100, ki jih je videl da jih imam. Ne dam. Še kar teži… Aaaaaa, potem pa ženska vzdigne glas (Brina :-)) inpravi kot že jaz prej “Take it or leave it! We are leaving!” Pa je ostal brez besed in sva šla. Nisem ravno obubožal, ampak kljub temu sem se malo bedasto počutil, ker sem toliko prebral, pa sem se še vedno pustil na suho nategniti 🙂 Eh, šit happens pa če si še tako pameten (vsaj tako se tolažim še danes :-)). No in malo kasneje že fotkava Kefrenovo piramido, ko me Brina pošlje na vzpetinico, da me enkrat pritisne, ko z enim kotičkom vidim, da se je spodaj pri njej ustavil avtobus, se odprejo vrata in slišim: “Brina!” Eh, si mislim spet slišim nekaj drugega. Pa se Brina obrne in slišim: “Oooo, Jerca!” Še to… da srečaš kolegico pri piramidah v Gizi – živemu človeku e res prav vse zgodi. Jerca je vodička pri eni potovalni agenciji in je ravno peljala turiste do panoramske točke in Brina vpraša če se lahko zapeljeva z njimi in sva se potem tisti konec poti peljala z njimi (ko bi vedeli, kako je prijala takrat klima v busu :-D). Na razgledni točki pa vsi iz busa in škljocat…

No in ker sva bila očitno izjemno pridna, so se v daljavi videli celo obrisi stopničastih piramid v Saqqari – še starejše kot piramide v Gizi.

In ker sva iz te točke že vse pofotkala, sva povprašala Jerco, kam se peljejo sedaj in ker so šli ravno do Sfinge spodaj, sva se pustila zapeljati tudi do tja 😀 Tam sva se potem od Jerce poslovila in nadaljevala po svoje (bi bil pa peš na tisti vročini tole kar zalogaj!).

Za sam kip Sfinge se znanstveniki niti ne morejo odločiti kdaj in kdo jo je zgradil. Je pa po vsej verjetnosti nastala v času ko so gradili Kefrenovo piramido in je prav Kefren ukazal izgradnjo… Pa še zanimivost o piramidah – Kefrenova piramida od povsod izgleda večja od Keopsove (146m) a je za meter manjša, le Kefren je uporabil “zvijačo” in dal postaviti piramido na vzpetinico, tako da optično izgleda večja 🙂

In ko sva si Sfingo ogledal okoli in okoli… sva šla nazaj navzgor proti Keopsovi in še malo pofirbcat…

In kaj me je skoraj bolj presenetilo kot same piramide?! Hja, ob tem pogledu sem stal kot vkopan in nisem mogel verjeti, kako se konji mučijo s spustom po tej cesti – seveda hodijo ob kraju, kjer je na asfaltu precej peska in z zadnjimi nogami ne delajo drugega kot – bremzajo! Res, konji s prikolico polno turistov, ki se spuščajo po tem klancu ne premikajo zadnjih nog ampak samo drsajo z njimi. K sreči so v asfaltu vsake 5 metrov narejene luknje, da se konj z zadnjimi nogami v njih ustavi, a potem do naslednje luknje spet drsa… Da stvar ni tako nedolžna kot bi kdo mislil, verjetno tudi podatek, da lastnik tam običajno zraven hodi in zadržuje konja (če ga sploh lahko) z uzdami.

Na vrhu pa okrog Keopsove piramide, kjer je še marsikaj videti. Kakšen manjši tempeljček, kjer te varnostnik kar tišči v lukno spodaj, da vidiš prazen sarkofag, valda da mu potem pustiš kakšen bakšiš, vidiš kamele in lastnike, ki počivajo in ti ne težijo na vsakem koraku… In kar nekaj manjših piramidic – piramide kraljic in vzhodno pokopališče, kjer je polno grobnic.

Okrog Keopsove piramide je kar nekaj večjih lukenj, za katere do danes nisem vedel kaj bi to bilo, pa sem na Wikipediji potem le našel, da so bile to včasih luknje za ladje – verjetno tiste, ki so vozile material iz Asuana do piramid. In ker je postajalo vedno bolj vroče, sva šla nazaj do severnega dela največje piramide, kjer sva si spodaj komaj priborila svoj košček sence, kjer sva se potem sigurno eno uro hladila in opazovala domačine in turiste 🙂

Po tej daljšpi pavzi in ko sva ugotovila, da sva videla že vse pa sva se počasi odpravila ven iz tega muzeja na prostem ob mestu in se odpravila proti spodnjemu križišču, kjer smo bili zmenjeni z bato, da naju pobere in spet kam odpelje (jah nič, prav res se nama je godilo :-)). Seveda pa že ob sami poti navzdol do križišča kup zanimivih fotografskih motivov, kot vedno v tej deželi!

Potem pa z bato in njenima starejšima otrokoma proti 6. oktobru – predmestje Kaira. Luksuz! Mir, bolj čist zrak, manj gužve… Ampak vseeno zelo zanimivo. Sploh njihove palme… Kar precej je namreč umetnih palm – se je že bata spraševala kaj postavljajo te umetne palme, ko bi lahko posadili prave, a so ji potem razložili, da so to zakamuflirani oddajniki – no potem pa je to že precej lepše kot sami oddajniki 😀 Šli smo tudi na kosilo in spet sva z Brino papala neko njihovo jed – “bamija – okra v paradižnikovem zosu servirano v lončeni posodi” – citat bate, ki je v mailu PONOVNO razložila kaj sva papala :-D.

Ogromno je novogradenj, je pa država porušila revne skupaj zbite kočice, ki so si jih postavili revni domačini v tem okolišu.

Po tem pa večer malo bolj ženski… šoping centri 😀 Čeprav moram priznati, da je tudi meni ugajal malo bolj na izi tempo in kofetkanje 😀 Obiskali pa smo tudi en ogroooooomen šoping center. 650 trgovinic, kar nekaj kinodvoran, fastfoodi povsod, zgubiš se pa v momentu med temi 6-imi nadstropji 😀

Pa še GALERIJA (nekatere slike se ponovijo kot v prispevku, nekaj pa je tudi novih)

Naslednjič pa Citadela, mošeja Mohameda Alija in še kaj 😀

© 2010, Simon. All rights reserved.