Montaž, 2753m

Je boljša polovica že nekaj časa “navijala” za v hribe, pa je imela za soboto nalogo, da izbere turo. Najprej se je seveda podcenjevala in izbirala bolj kot ne hribčke, potem pa je le pobrskala malo po hribi.net, našla opis poti in se odločila – naj bo Montaž. Vstajanje sredu noči, vožnja do planine Pecol, pa sva bila še malenkost prezgodnja in sva posedela v avtomobilu še cca. 10 minut, da se je malenkost osvetlilo, preden sva mahnila navzgor.

Jutranje prečenje in vzpon proti sedlu Forca dei Disteis, v ozadju Kanin.

Sonce se je nekje daleč za grebenom že vzpelo nad horizont in počasi osvetljevalo oblake nad nama in gore v daljavi.

Jutranje barve na nebu

Še enkrat pogled proti Kaninu, tokrat pod bolj živimi barvami 🙂

Na poti je ogromno različnega cvetja in ob opazovanju okolice 2 uri do sedla Forca dei Disteis mineta kot bi mignil 🙂

Travniki pod ostenji Montaža

Pogled je seveda vedno uhajal nazaj proti Kaninu, sonček je tam najbolj intenzivno spreminjal svetlobne razmere, medtem ko so se vršaci okrog Montaža že občasno zavili v gosto meglo.

Nov dan…

Malo pod sedlom opaziva še gručo kapitalnih kozorogov, pa se mi ni ljubilo menjati objektiva (zoom), da bi jih pritisnil – jih bom že ob pobratku ko bo tudi več svetlobe sem si mislil…

Proti vstopu v skalnat del poti

Na melišču pod vstopom natakneva čeladi, pasova in samovarovalna kompleta.

Cik cak po skalah

Izredno zanimiva pot

Malo pod meliščem, ki pelje proti Pipanovi lestvi naju dohitita dva domačina in vprašata, če sva kaj spremljala vremensko napoved… No, ko sem mu povedal, da “naj bi” vreme zdržalo se je le zasmejal in dejal, da “We try anyway” 🙂 Je bil Kanin v tistem času že precej zabasan in je nosilo temne oblake v našo smer.

Melišče

Kozorogov (samo samice in mladiči) je bilo tu kar precej… Kot vohuni so naju opazovali iz vseh možnih smeri… Firbčni pa so, ni kaj. 🙂

Ku-kuc

Pipanova lestev – zelo zanimiva, k sreči na njej nobene gneče… Si lahko predstavljam kakšen zamašek se naredi za gor/dol, če je obiska več… Samo tista dva domačina sta na naju prožila izstrelke, tako da sva večkrat ob ropotu “počivala” stisnjena na lestev n čakala, da rafal mine… 🙂

Po lojtrci gor…

Razgled proti Kaninu

Že na lestvi je pričelo pihati, na grebenu, kjer se je vetru pridružila še megla, pa je bilo že kar neprijetno hladno… A je veter k sreči večkrat odpihnil meglo, tako da se je za kakšen trenutek pokazala tudi dolina ali bližnji vršaci.

Greben

Luknja v megli…

Vrh

Na vrhu hitro navlečeva nase jakni inu kapi… Vrževa vase sendvič ali dva – spijem tudi ledeno kavo, ki jo je za presenečenje privlekla na vrh žena i nse odpraviva nazaj proti grebenu h klopci, kjer je bilo idilično zavetrje, kjer sva malo počila brez šklepetanja z zobmi, kot na vrhu. 🙂

Razgled z vrha – spodaj izhodišče na planini Pecol

Presenečenje…

Sestop

Zavetrje

Po grebenu in Pipanovi lestvi navzdol tudi brez gneče, prvo večjo skupino sva srečala nižje, ob opazovanju kozorogov ob poti.

Srečanje

Spust iz megle

Skalovje

Firbca

No, na sedlu sem opazil, da je bilo jutranje “nenatikanje” zooma velika, velika napaka… Kapitalcev namreč ni bilo nikjer… V upanju na srečanje in fotosešn se odpravim od sedla prečno proti zahodu… Okrog ovinka, kozorogov nikjer, pa jo mahnem direktno navzgor, do vrha (ime guglal kasneje) Curtissons (Klavni noži) in potem po zelo, zelo razglednem grebenu nazaj na sedlo in proti dolini.

Na sedlu

Curtissons ali Klavni noži

Pogled proti mogočnem ostenju Montaža, vrh se žal skriva

Direktno navzdol…

Nebo proti Kaninu ne kaže več jutranjega razpoloženja 🙂

Megle kar ne spuste vrha iz svojega objema…

Kakšna fotka, dve več pa v GALERIJI

 

© 2017, Simon. All rights reserved.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

newspaper templates - theme rewards