Vogel (1922 m) via Šija (1880 m)

Tokrat smo jo v griče nad Bohinjskim jezerom mahnili družinsko. Cilj – Šija… a po kratkem poizvedovanju po vsem že poznanem portalu so apetiti (kot običajno) majčkeno narasli – hja, če se že peljemo tako daleč 🙂 Ob 9ih se že vzpenjamo z nihalko in se potem prestavimo še na štirisedo Orlove glave – da malemu prihranimo pol ure hoje, za naju pa je mali seveda prikladen izgovor za vožnjo 😀

Nihalka

Smerokazi nas usmerijo proti Šiji – 1 ura pa bomo gor… Mali nekaj protestira, boljša polovica tudi že nekaj sanja o malici – pa smo ravno dvignili riti iz sedežnice?!? No, do vrha Šije, sem ju nekako “prignal” (čeprav sem izpadel “ta grd” :))… Ko sta si privoščila tisto malico se je tudi razpoloženje precej spremenilo – na bolje 😀

Pot
Šija, Vogel zadaj v oblakih
Počitek in malica na vrhu

Sicer je žena še nekaj sopihala, da Vogel je pa za malega predaleč (spet izgovor?), a sva potem le dosegla konsenz, da ker na Šiji ni štempla, mali jih pa tako rad zbira v svoj dnevnik, da vseeno le poizkusimo proti Voglu, v najslabšem primeru pa sestopimo proti planini Zadnji Vogel.

Nadaljevanje

Pot po grebenu ravno pravšnja za malega, ki je občudoval strme stene v trenutkih ko se je megla razkadila, po grebenu pa smo raziskovali tudi rastlinje, predvsem planike so bile ekstra zanimive za najmlajšega.

Razgledni greben
Vogel se še kar skriva…
Prečenje proti sedlu Vratca (1668 m)

Na sedlu Vratca, na razpotju se spet posvetujemo s “šefom”, če želi nadaljevati ali se spustimo proti planini? Presenetljivo je bil takoj za nadaljevanje – očitno je prigrizek res naredil dobro. 🙂

Ob poti
Vrh Dlani

Ko smo na sedlu prestrašili koze, oziroma ko je kozel prestrašil boljšo polovico pa verjetno najbolj zanimiv del poti za malega (poleg nihalke in sedežnice seveda) – nekaj malega jeklenic. 🙂

Jeklenice
Vrh
Proti sedlu med Voglom in vrhom Krnic

Utrujenost se je malenkost že poznala, a ko je enkrat videl vrh, je potegnil, da sem komaj sledil 🙂

Proti vrhu
Vrh Krnic in naprej…

Na vrhu je neprijetno hladno pihalo, tako da se na brzino oblečemo, pritisnemo zaslužen štempelj v knjižico in jo po hitrem postopku mahnemo nižje v zavetrje na počitek in malico nr. 2.

Pogled (bi napisal kam, pa nimam pojma – ta konec (še) zelo slabo poznam

Ko je zmanjkalo kajzeric in paštete pa naprej/nazaj…

Prečenje
Opozorilo / opomin ob poti
Pred planino Zadnji Vogel
Pogled na prehojen del poti – čisto zadaj Vogel

Pri sirarni na planini Zadnji Vogel se prikaže sonce in v trenutku je bilo vroče – smo se šele takrat zavedli, kakšno srečo smo imeli, da vreme ni bilo “top” in brez oblačka… 🙂 Od sirarne je že kazalo, da bo povratek po duhomornem in vročem makadamu, a nas je smerokaz usmiljeno “poslal” v gozdiček nazaj proti izhodišču.

Vroč in duhomoren…
Še malo…

Pred odhodom v dolino še na odličen ričet in štrudl v koči Merjasec,… Vožnja domov je bila precej mirna – sta večino časa mali in boljša polovica prespala 😀

Fotka ali dve več pa v GALERIJI

© 2017, Simon. All rights reserved.

Written by:

4 Comments

  1. August 1, 2017
    Reply

    Ja, nas je izučilo, da če ne zajtrkujemo preden gremo od doma, bomo pač jedli, preden zasopihamo v hrib. Vsaj midva z malim. 😉
    Tudi ti si brez kave verjetno ne predstavljaš začetka dneva. 🙂

    Drugače pa lep, sicer dolg, izlet…
    Upam, da najmlajšemu ne zameriva hribov.

    • Simon
      August 2, 2017
      Reply

      Nič ne bomo zamerili, nič bat 🙂

  2. August 1, 2017
    Reply

    p.s.
    Fenomenalne slike! 🙂

  3. Maja
    September 9, 2017
    Reply

    Se dobro, da grem od doma in se potem lahko hvalim, da as poznam…….

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*