Vrtaško Sleme (2077 m)

Anže že med tednom kliče z idejo o obisku Vrtaškega Slemena – moja reakcija – še nikoli slišal, že ne more biti fajn 🙂 Oh kako sem se zmotil! Preverim na standardni strani hribi.net in potrdim udeležbo. K sreči se zdani vedno kasneje, tako da sem spanec lahko potegnil skoraj do 6ih, se pripravil in odpravil proti Mojstrani. Zbor pred planinskim muzejem, kjer pade odločitev, da greva gor po standardni poti, ne po plazu Črlovec, kjer sva nedolgo nazaj že pohajala. Na štartu je bilo še dokaj temno, a se je hitro svetlilo, ko sva se vzpenjala mimo Grančišča (jah, te ferate še čakajo). Začetni del poti se prijetno vzpenja, kasneje pa se pot postavi skoraj pokonci. Sva grizla kolena brez prestanka, razen ob razglednih točkah, ki jih v začetku poti ni veliko, sva malo podahnila.

Prvi razgled v dolino, zgoraj Dovška Baba

Je bilo tako strmo, da sem še fotkal tja do Vrtaške planine bolj malo. No, tam se mi je pa k sreči odprlo in je bilo posledično tudi pavz več. 🙂

Razgled z Vrtaške planine. Rjavina, Vrbanove špice, Cmir in Triglav.

Od Vrtaške planine sledi spet vzpon po gozdu, vse dokler se ne doseže grebena, kjer se odpre fantastičen razgled na dolina Vrata, Vrtaško Sleme in Kukovo špico.

Pogled v dolino

Vrtaško Sleme od tu deluje blizu, a se pot kar nekaj časa vije sem in tja, preden dosežemo zadnji vzpon proti grebenu, ki vodi na vrh.

Pod Vrtaškim vrhom
Nekaj malega snežnih flik v senčnih legah
Greben, kjer je neprijetno pihalo
Pogled proti vrhu
Razgledni greben

Zoprn prepih naju je prisilil, da sva se spravila na vzhodno stran grebena, kjer sva se v zatišju okrepčala, prej pa nase navlekla vse cunje, ki sva jih imela s seboj. Ni kaj, so že nizke temperature na teh višinah. Seveda so naju zavohali tudi sendvič majstri – beri kavke, ki očitno slišijo šum folije, ko odvijaš prigrizek ali odpiraš piškote 😀 No, kot običajno sva delila z njimi.

Anže ne pričakuje napada z njegove desne 🙂
Kukova špica
Dolina Vrata

Kmalu sta se nama na vrhu pridružila še dva planinca, midva pa sva se odpravila navzdol proti Vrtaškem vrhu.

Razgled
Pogled na Vrtaški vrh med sestopom
Kepa, spodaj Belca
Neoznačena a lepo sledljiva pot na Vrtaški vrh

Z Vrtaškega vrha se ponuja lep razgled nazaj proti Vrtaškemu slemenu in ogromni Kukovi špici v ozadju, poleg tega na vrhu ni pihalo, tako da je bilo na vrsti daljše prepuščanje božanju toplih sončnih žarkov.

Vrtaško Sleme in Kukova špica
Nekdo je imel očitno slab dan

Za sestop do Vrtaške planine sva “izbrala” neoznačeno pot, ki sem jo zasledil na planinske-poti.si – kar uporabna stran z planiranje izletov, toplo priporočam. No, je bilo na koncu tako, da sva pot nekako izgubila in nisva imela pojma kam in kako… Po občutku sva potem “užgala” smer, se držala robu in nekako nama je uspelo zadeti pravo dolino za sestop do planine.

Razgled ob “izgubljanju”
Odpadle iglice poskrbijo za mehko hojo 🙂
Barve jeseni
Spet pogled na Rjavino – opazite ovčke?

Od planine pa je šlo hitro navzdol. K sreči sem šele nazaj grede dojel kako strmo je, drugače bi se že na poti navzgor obrnil 😀

Jesenska podlaga
Strmina

Fotka ali dve več pa v GALERIJI

© 2017, Simon. All rights reserved.

Written by:

Be First to Comment

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*