Grebenčkanje nad Dolino Triglavskih jezer

Vremenska napoved za soboto, 4.11. je bila bolj tako-tako, a sva se z Anžetom vseeno odločila, da poizkusiva srečo, saj vremenarji tako ali tako niso najbolj zanesljivi… 🙂 No ja, spet odvisno kje vremensko napoved spremljaš. Na internetu je toliko različnih napovedi, da slej ko prej najdeš takšno, ki ti ustreza 😀 Po kofetu na park platcu v Lescah se spakirava v en avto in šibava naprej proti Bohinju in navzgor proti parkingu pod Planino Blato. Avtomobilov na izhodišču kljub zgodnji uri že kar nekaj. Si sploh ne znam predstavljati gneče v poletnih mesecih. 🙂

Start je bil v žalostnem vremenu, v tišini pa sva se verjetno vsak pri sebi že sprijaznila, da danes pač razgledov ne bo in obenem upala, da megla ne bo pregosta – teh koncev namreč nisva poznala, v megli pa bi se kaj hitro lahko zgodilo, da bi se morala obrniti.

Začetek v gozdu in v megli

Malo pod Planino pri Jezeru pa tisto odrešilno okno modrine nad nama, se mi zdi, da sva še korak malo pospešila, da sva čimprej prišla nad meglo pod modro nebo :). Povsem druga volja se je pokazala potem, kisla obraza pa,… eh, nekam preveč pesniško sem navdahnjen ob tem pisanju… Preden kaj spesnim sva bila že na Planini Dedno polje, kjer so prvi sončni žarki že božali večinoma gole macesne, midva pa sva za nekaj trenutkov obstala in občudovala jutranji prizor.

Planina Dedno polje

Nekaj malega orientacije da sva “zadela” pravo pot, potem pa je sledilo vijuganje navzgor, do sedla, kjer se odpre pogled na dolino Za Kopico. Vmes pa seveda ogledovanje vršacev naokrog in bolj ali manj ugibanje kaj gledava in kam vse morava.

Razgled, Mala in Velika Tičarica
Pot
Za Kopico

V spodnjem delu doline Za Kopico pa je pričel nagajati veter, ki je bil z vsakim ovinkom močnejši, tako da sva se tako kot sva se prej slačila sedaj oblačila, še kapuco, kapo in rokavice sva dodala.

Proti sedlu Vrata
Za Kopico

Na sedlu Vrata, se usmeriva ostro levo proti (tako sva mislila Veliki Zelnarici). Lepo prečenje nazaj, razgledi pa vedno bolj odprti in fantastični!

Prečenje

Na brzino v roke telefon in pogledam kje sva in kam morava… Aha, za Veliko Zelnarico kar prečiva pod prvim hribom in sva šla. Na sedlu prvi pogled v Dolino Triglavskih jezer, vedno lepše postaja.

Za Kopico
Mala Zelnarica – sedaj vem da ni Velika 🙂

Po razbranem iz e-zemljevida še kar prečiva proti vrhu Velike Zelnarice (kot sva bila prepričana) in se vmes še spraševala, zakaj vrh poleg nima imena, saj je visok tam-tam kot najin prvi cilj… No, po prihodu domov in brskanju po vseh koncih tega širnega interneta, sem kljub temu da sem hotel najti kontra informacijo, moral priznati, da sva na najini tokratni odisejadi močno kiksnila in spustila Veliko Zelnarico in se povzpela direktno na Malo, tako da bo prva še malo počakala na najin obisk 😀 Razlog za napako? Hja, napaka na zemljevidu in premalo informiranja iz moje strani. Če bi uporabljal zemljevid PZS v aplikaciji Locusmap, bi napako uvidel že na terenu.

Pogled na Veliko Zelnarico ob vzponu na Malo Zelnarico
Razgled z vrha proti Veliki Zelnarici, Kanjavcu in Triglavu
Greben proti Tičaricama
Pogled na Jezero v Ledvicah, nad katerim se bohoti Veliko Špičje

Na prvem vrhu si seveda vzameva nekaj premora za ogledovanje in okrepčanje pred nadaljevanjem, veter pa se je medtem tudi umiril, tako da se nama ni nikamor mudilo :).

Nadaljevanje, zadaj Mala Zelnarica
Pogled navzdol proti Koči pri Triglavskih jezerih, oblaki k sreči ostajajo ob strani
Grebenčkanje
Ko sva že ravno tu, se povzpneva še na Kopico

Iz vrha Kopice si na brzino ogledava nadaljevanje proti Tičaricama in se odpraviva naprej.

Všečno, razgled s Kopice
Pogled nazaj na Kopico
Strma pobočja pod Kopico

Od Kopice proti Veliki Tičarici je lep, ne preveč strm del, kjer pohajaš po mehki travi in si dovolj pri robu, da pod seboj opazuješ prekrasno Dolino Triglavskih jezer.

Velika Tičarica

Pod Veliko Tičarico slediva slabši potki, ki pelje direktno pod strmino, kjer se potem zagrize direktno navzgor, a je strmina k sreči kratka, tako da sva kojci na vrhu. Se malo razgledava, a jo hitro odcvirnava navzdol, saj je spet pričelo neprijetno hladno pihati, na vrhu pa tudi ni nobenega zavetrja.

Skoraj na vrhu

Na položnejšem delu na brzino nekaj spijeva (vmes človek kar malo pozabi na tekočino) in se odločiva, da jo mahneva kar naprej na Malo Tičarico, tam pa na primernem kotičku v zavetrju narediva ponovno pavzo.

Pod Veliko Tičarico
Raqzgled z Male Tičarice

Anže tu iz nahbtnika izvleče termovsko s kofetom, čeprav je že na Mali Zelnarici rekel, da danes pa kavice ne bo, ker da mu termovska pušča. Hja, sem bil še bolj vesel kofeta na tem vrhu kot na prvem in sem mu ga skoraj cel liter spil :).

Po pavzi pa je sledil edino še povratek prek Planine Ovčarije do Planine Dedno polje, od tam pa po isti trasi kot zjutraj do parkirišča.

Pod Štapcami
Med macesjem – ko bi bilo še jesensko iglasto bi bilo že kičasto 🙂
Planina pri Jezeru
Jesenski sestop

Nekaj fotografij več pa v GALERIJI

© 2017, Simon. All rights reserved.

Written by:

Be First to Comment

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*