Kevderc na Lubniku

Ne, ne, blog ni zaspal… jaz tudi ne… pač pa je bil zelo pester in zaposlen celoten prejšnji teden pa ni bilo časa za nadaljevanje pregledovanja in izbiranja fotk za nadaljnje objave iz popotovanja po Egiptu… tudi tokrat še ni dovolj časa za to, smo pa z jamarji zaradi snemanja novoletnega videa obiskali jamo Kevderc na Lubniku, kjer so nastajali posnetki in prizori za novi filmček.

Že prvi vstop v jamo je bil zame stresen – vode v izobilju, tekla je iz vsepovsod, kar nisem v tej jami doživel že sigurno 6 let, jaz pa brez stojala, grrrr… No na koncu snemanja, potem ko sem se 4 ure samo slinil in mislil kaj bi lahko pofotkal mi je naš scenarist, režiser in kamerman posodil stojalo, da sem se lahko malo igral še s svojim fotoaparatom in naredil cele tri fotke – v večih verzijah seveda 🙂

Po tem uvodnem kadru pa do našega največjega bogastva in redkosti v jamah – do jamskega ušesa, ki je v jamah zelo redek, tisti dan pa še zanimivo puščalo vodo in špricalo da je bilo veselje. Zakaj jamsko uho? Ker ima obliko, podobno ušesu, pa še jamarji se šalimo, da je to uho jamskih duhov, ki poslušajo ko kaj ušpičimo v jami – kaj pa če je vse res?!? 😀

Priznam, pri naslednji spodnji sliki pa sem precej, precej fotošopal, ko sem Tomaža limal iz druge neuspešno osvetljene fotografije istega motiva, na to, ki je primerno osvetljena, a se je Tomaž tukaj rukal kot star mornar, ki že vsaj mesec dni ni videl, kaj šele okusil ruma, pri 30 sekundnih ekspozicijah pa je to zelo, zelo vidno 🙂

Naslednjič pa upam, da bo spet kaj več slikic 😉

© 2010, Simon. All rights reserved.