Da malo počistim tale backlog v obliki fotk, ki se praši na diskih… Tale izletek je še izpred 14ih dni. Anžeta sem najprej nekaj strašil, da bi štartaal že ob drugi uri zjutraj, pa je imel že tako velike oči potem samo še večje, tako da sem raje prestavil na kasnejšo uro 🙂 Ob 5ih iz Loke, v Kranju na Petrol po obvezno dozo kofeina in via planina Pungrat. Od avta sva se odpravila ravno, ko so sončni žarki ravno pričeli s prvim božanjem grebena Košute tistega jutra.
Pičiva proti zahodu, poti kaj preveč nisem poznal, a po odličnih opisih (pripravljanje na turo je trajalo cela 2 dni) sva bila hitro na planini Šija in po zaslugi odličnih opisov poti in fotografij na hribi.net našla pot naprej proti Kofce gori.
Že kmalu po zgornjem melišču so bile dolge hlače in dolgi rokavi povsem odveč, sonce le ima svojo moč. O tem, da Anže tako vrže plastenko pijače, da človeka skoraj zvrne po bregu navzdol pa mogoče kdaj drugič. Kmalu prideva na greben, ki se vije proti Kofce gori in občudujeva pogled na Veliki vrh, na katerega se je v tistem trenutku vzpenjalo kar nekaj pohodnikov.
Na Kofce gori glih en mal pavze, da sva se razgledala, potem pa dalje proti vzhodu.
Po Malem Kladivu logično sledi Veliko Kladivo… na Velikem Kladivu pa spet pavza 🙂
Sva bila pozitivno presenečena, da kljub temu, da so vrhovi zgledali daleč sva do njih potrebovala precej manj, kot sva pričakovala.
V tistem momentu se še nisva obremenjevala z vrhovi v ozadju zgornje fotke… Če bi se, verjetno sestopiva že v dolino 🙂 Zadnji cilj se zgoraj še vedno skriva za zadnjo špičko v grebenu – ajej.
Vrhovi so se potem vrstili en za drugim… in po pravici povedano nimam pojma katere vse sva prehodila.
Pot vseskozi poteka gor, dol, nekaj malega prečenja pa je celo po ravnini 🙂 A pogled na vse strani je fantastičen in iz vsakega kota malenkost drugačen. Seveda sva si na kakšnem vršacu privoščila tudi krajšo pavzico in se razgledovala naokrog in ugotavljala kaj vse se vidi.
Sva imela že idejo, da naslednji vrh bo pa že Košutnikov turn… pa ni bil. Anže je bil že navdušen, da naslednji pa je – pa se na daleč ni videlo križa na vrhu in sem se k sreči psihično pripravil, da še ni zadnji – in razočaranje je bilo potem manjše 🙂
Daljša pavza. Od Velikega Kladiva nisva srečala žive duše – fantazija. Kavke, beri sendvič majstri so naju hitro “zvohale” a sva z njimi delila samo čokolado, sendvičev ne 🙂 Potem pa le navzdol…
Na planini Dolga njiva kavica + radler, potem pa naprej do izhodišča. Sicer sva pri oskrbnikih dobila podatek, da je do planine Pungrat 2,5 ure hoje (malo se nama je zataknilo ob tem podatku), a sva se do avta privlekla v urci in pol… končno.
Zaključek pa ob pol litra cedevite v Tržiču 😀
Več fotk v GALERIJI
© 2016, Simon. All rights reserved.
Be First to Comment