Krempljak

Zanimivo, da sem slovensko jamo vredno ogleda našel kar na YouTube (linka žal trenutno ne najdem) filmčku tujega jamarja, a po ogledu kratkega filmčka je nastala želja po samem ogledu.
Nace je na katastru pofotkal načrt in po nekaj dneh smo že šli… Moram reči, da je bila udeležba kar precejšnja – z Nacetom sta se nama pridružila še Mrt’n in Tomaž. V mrzlem jutru smo si kavico privoščili v Kozini in čakali da se malo ogreje, ko pa se je pokazalo sonce, smo samo zamenjali lokacijo in se ob dodatni kavici še malo pogreli na toplem sončku (tam okrog ledišča so se gibale temperature) 😀 Časa smo le imeli cel dan, v jami pa ni važno če je jutro, popoldan, večer ali noč. 🙂 Vhod smo (zelo) hitro našli, ima pa še to dodatno prednost, da se pripelješ skoraj do njega…

Mrt’n opremi vhodni del, na dnu pa jo najprej ucvrem navzgor in nekam za ovinek… hm, spet potrebujemo štrik. Opremimo še to stopnjo, se spustim notri, obvoham vse kotiček – tukaj se konča – očitno smo se odpravili v napačen del… No ja, izvlečem fotoaparat in vse pritikline – nič ne uspe, objektiv popolnoma zarošen… Pavza, čakamo 10 minut, pogledam objektiv – nič bolje,… Čakali ne bomo več, gremo naprej do konca drugega dela jame. Ravno prav smo se motovilili do drugega konca, da se je fotoaparat aklimatiziral in se ni več rosil 🙂

Zanimiv luknja, vsak meter drugačen pogled, a z fajn ekipo nam je šlo fotkanje precej hitro od rok.

Smo mislili, da smo že pri zadnjem zanimivem delu, pa vtaknemo nos še v eno manjšo luknjo v steni – in smo bili spet v “manjši” kamrci, spet z ogromno lepimi detajli.

Fotka, dve več pa v GALERIJI

© 2017, Simon. All rights reserved.