Planina Zajamniki

Saj ne vem, če naj napišem, da sem do nedavnega slikovito planino Zajamniki poznal samo iz prekrasnih fotografij – še nikoli je nisem, nismo obiskali, še ideja za obisk do sedaj ni padla. No, k sreči tokrat je. Smo familijarno potrebovali dan preživet zunaj, pohodniško nekaj lažjega, da malemu ne zamerimo hribov prehitro in je bila planina Zajamniki potem kar primerna izbira. Parkiramo na Rudnem polju in jo mahnemo za znaki Uskovnica. Opis poti na hribi.net je z zimskimi slikami tako da v veliko pomoč tokrat ni bil :).

Pot po cesti

Precej, res precej časa smo hodili po cesti, oznake so slabe, oz. bolje rečeno jih ni, če me ob poti ne bi pohodnik spraševal za smer in kjer smo, bi jaz družino verjetno popeljal direktno do planine Uskovnica, a k sreči sem potem še pravočasno preveril zadevo na odlični aplikaciji Locusmap na telefonu s prednaloženo brezplačno karto Slovenije in uvidel svojo zmoto in zavil v “pravo” smer. 😀

Razgled
Razgled proti vršacem

Tudi ta pot se je končala, tako da smo jo ucvrli kasneje kar prek travnikov do ceste (spet hvala e-zemljevidu). Sledilo je drobljenje po ovinkasti makadamski cesti vse do odcepa (označen :)) za planino.

Proti koncu poti

Boljša polovica je očitno pričakovala prihod na planino direktno na razgledno točko, s katere se običajno fotografira to planino, a ker ni bilo tako, udi ni bilo nekega navdušenja 😀 Ko smo s tamalim našli “zakladek” (beri Frutabelo :)), ki ga škratki puščajo po hribih pridnim otrokom, smo se počasi sprehodili ob stanovih na drugo stran in se povzpeli na vzpetino od kjer je res najlepši pogled na planino in visoke gore v ozadju.

Prvi pogled na planino
Stanovi
Že skoraj pravi razgled 🙂
Tale pa bo…

Ob prijetnem gretju sončnih žarkov je bila ob tem čudovitem razgledu seveda na vrsti pavza in okrepčilo. Za nazaj nam ista pot ni dišala, zato sem spet brskal po telefonu in iskal “obvoze”. Zanimivo, da je pot na zastonjski karti vrisana nekako od sredine planine navzdol proti planini Šeh, na kartah PZS pa te poti ni  – glej sliko spodaj – črtkana črta proti rdečemu križcu na sredini slike.

Na planini poti nikakor nismo našli, zato smo se sprehajali kar direktno po “navodilih” telefona. Na mali planini, ki leži nižje v gozdu smo našli pot, a je šla v napačno smer. No, po prečenju pod hišicami na manjši planini pa se je pot le prikazala in smo ji sledili navzdol.

Na mali planini pod Zajamniki

Dosežemo kolovoz, po katerem smo se potem malo gor, malo dol sprehodili do planine Praprotnica, od koder pa smo do izhodišča nadaljevali kar po cesti – ker smo ta del ceste prej pač “zgrešili” 😀

Po jesenskem kolovizu
Planina Praprotnica

© 2017, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

5 komentarjev

  1. Eva
    8 novembra, 2017
    Reply

    Naslednjič pa še na planini Uskovnica in Konjščica 🙂 Je lepa krožna pot od Rudnega! 🙂

    • Simon
      9 novembra, 2017
      Reply

      Ja, potem bom pa spet poslušal da otroka matram 😀 Tudi ti dve planini še prideta na vrsto, smo šele začeli. 🙂

  2. David
    18 decembra, 2017
    Reply

    Jaz sem sicer precej pogosto uogledoval na Locus map ampak nisem imel nekih problemov z navigacijo. Res pa je, da se je pot kar vlekla. Jaz sem mislil, da bom tam v dobre pol urce.

  3. Slavica
    20 avgusta, 2019
    Reply

    Pot je označena zelo slabo ali nič. Človek se mimogrede lahko izgubi. Domačini bi morali označiti vsaj na križiščih pot za Zajamnike!

    ČUDOVITA PLANINA..

    • Simon
      21 avgusta, 2019
      Reply

      Se strinjam, tudi mi smo se zgubljali tam okrog, pa smo si pomagali z elektronskimi pomagali 🙂

      lp, Simon

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*