Oznaka: photography

avgust 25, 2013

Po kar nekaj letih spet v tej jami (še ni registrirana – po moji krivdi :(), smo si v tej vročini, ko so temperature rasle čez 30°C zaželeli malo ohladitve, pa še preveriti stanje snega in ledu v jami.

Samo ob prvih dveh obiskih leta 2004 in 2006 smo prišli do globine cca. 40 metrov – ob obisku leta 2009 se je snežni čep dvignil za cca. 7-10 metrov, ker se je v jamo usul sneg iz vhodnega brezna… po 4ih letih smo upalli na boljše stanje in možnost nadaljevanja v globine.

Quite some years have passed since our last visit and we thought that it is worth to see if snow level has decreased – and since outside temperature was over 30°C, we thought that cooling for a while would be nice 🙂

Only in 2004 and 2006 we reached depth of 40 meters – we finished visit in 2009 approximately 7-10 meters higher – all the snow in entrance pit collapsed into the cave. And we thought that 4 years is enough for all that snow to melt.

Vhodno brezno
Vhodno brezno
julij 8, 2013

Društvo za raziskovanje jam Kranj je letos zopet organiziralo srečanje gorenjskih jamarjev pred Breznom pri Leški planini in ker imamo ravno dva tečajnika, bi bil greh spustiti tako fajn priliko za obisk najgloblje jame na Jelovici.

Club for cave exploring from Kranj organized meeting of cavers from gorenjska region in front of a cave called Brezno pri Leško Planini and since we have two caving course participants, we didn’t want to miss this opportunity to visit the deepest cave on Jelovica.

Težko sem se sicer pripravil, da ne gremo na fotosešn v jamo… ampak malo opreme sem pa le vzel s seboj, da smo malo dokumentirali – pa še tečajnika sta na koncu priznala, da je prav fino, ko slikam, da lahko malo počijeta (ena redkih na ferajnu, ki sta še navdušena – seveda bom navdušenje “izkoristil” dokler traja :)). Še člani društva iz Kranja so me spraševali, če znam sploh še iti v jamo brez fotoaparata – sicer trdim da ja, ampak se ne spomnim, kdaj je bilo nazadnje 😀

It was hard for me to admit (to myself) that this visit is not about taking photos in cave… but I did take some equipment, so we could document some moments – and both course participants admitted, that it is excellent when I am taking photos, so that they can catch some breath. 🙂 I don’t even remember, when the last visit of cave without my camera was.

Načrt jame
Načrt jame
maj 6, 2013

Glede na to, da je lokalni cajteng že v kaselcih in je naš članek objavljen, predvidevam, da lahko sedaj tudi sem gor zmečem par slikic Brezna na Malem Lubniku, v katerem smo se mudili cca. 14 dni nazaj. Je bilo treba na hitro narediti kakšno fotko za k članku o trenutno najgloblji jami na Lubniku. Dva naša člana sta bila že v jami, ko smo se mi le prikobacali pred vhod – in se počasi preoblačili in uživali na sončku 🙂

Considering, that article about currently deepest cave in mount Lubnik is already published, I guess I can post some photos about Abyss on Little Lubnik, which we visited approx. 14 days ago – we needed some photos for the article 🙂 Two other members of our club were already inside, when we managed to reach the entrance – and once again we took time before entering and enjoying last warm sun rays.

Nikamor se ne mudi
Nikamor se ne mudi
april 15, 2013

Spet ena akcija oziroma obisk jame po več kot petih letih… Upam, da se ne bo tako nadaljevalo in bomo obiskali še kaj novega 🙂
Vremenska napoved za Primorsko je bila obetavna… A zjutraj ko smo štartali ni kazalo ravno tako – je divje snežilo. Obvezna kavica v Kozini, kjer smo počakali, da se vreme umiri, na kar nismo dolgo čakali. Na izhodišču vnesem koordinate vhoda in via za puščico 🙂 Kaj pa vem… verjetno bi vhod našel tudi brez GPS-a, a kaj ko me je moj “spomin” pustil na cedilu na kar nekaj zadnjih akcijah 😀

And here we go again… another excursion to a cave after more than 5 years from our last visit. Hopefully we will visit some new caves in near future 🙂 Weather forecast for Primorska part of Slovenia was promising… But in the morning when we departed it wasn’t as forecasted – snowing furiously 🙂 On mandatory coffee in Kozina we waited for weather to calm down – and we didn’t have to wait long. I entered coordinates of the cave in GPS and we went after the arrow on display 😉 I believe I could find the entrance without this remarkable device, but I just wanted to make sure, because I misled companions on several excursions lately 😀

Vhod
Vhod
april 3, 2013

Čas leti mimo in spet sem v zaostanku s pisanjem in objavljanjem fotk. Po tem zapisu na disku že čakajo fotke druge jame… upam da kdaj pridem na zeleno vejo 🙂
Že nekaj let smo hodili skoraj mimo te jame, ko smo obiskovali zgornjo Jezerino… in vedno smo si govorili, da bi si jo bilo potrebno enkrat ogledati. Končno je padla odločitev – imeli smo samo en problem. Jama je zaklenjena, nam pa se sanjalo ni, kje bi se dobil ključ. Ob sestanku v kafiču smo zvečer obračali telefone in po cca. 20ih klicih končno dobimo nekoga ki nam posreduje kontakt, seveda z vprašanjem zakaj ga nismo takoj poklicali?! 🙂
Ključ smo potem na poti proti jami dvignili in se na sončno nedeljo sredi februarja odpeljali proti izhodišču. Snega je bilo v tistih koncih ravno toliko, da se nismo mogli zapeljati do jame… No, ampak ko smo se preoblačili v vasi, smo vzbudili precej zanimanja domačinov, tako da smo se še malo nadebatirali pred odhodom v jamo.

Time flies by and once again I am behind with writing and posting photos. After this post, I already have new photos of another cave waiting… hopefully I will once get up to date with posting 🙂

For a couple of years now, we were walking almost by the entrance to this cave, when we were visiting nearby cave Jezerina… and we were always talking, that we need to visit it someday. Finally decision was made, but we had a problem. Cave is locked and we didn’t have any idea, where to get the key. One evening we were calling every possible point of information and after 20 calls, we finally got someone who gave us contact – normally person asked, why we didn’t call him at the beginning?! We would if we knew 🙂

We picked up the key on our way to the cave and then drove towards starting point on mid February Sunday in warm, sunny weather. There was too much snow there, so we couldn’t drive right to the entrance… Changing our clothes in the village attracted a lot of attention by the locals, so we had some nice chats with them, before disappearing below. Every person in the village is proud of caves around and are interested in every information they can get.

Vhod
Vhod
avgust 16, 2010

Spet ena nedeljskih akcij. Odločitev zakaj prav nedelja, pa tako kot prejšnjič – zaradi vremena. Zbor na ferajnu – društvu ob 7:30… Midva z Brino sva malček zamudila, a so bili Marko, Andreja, Urša,Tomaž in Nace še vedno tam in pripravljali opremo. Nekaj vrvi, vponke, malo železja – in vseh nas pet se potem nabašemo v dva avtomobila in zvizzz naprej proti Krasu. Seveda obvezen postanek na Ravbarkomandi na – za vsakega svojem razvajanju. In zanimivo, da imajo zunaj pred kafičem kar nekaj miz, nekatere za kadilce in nekatere za nekadilce… Kadilci smo bili “ponesreči” za nekadilsko mizo… a ni bilo nobenih komentarjev 🙂
Po jutranjem razvajanju pa naprej proti cilju. Izvoz Kozina in naprej proti Markovščini. Se peljemo mimo dveh kolovozov… ja en od teh je pravi. Malo naprej obrnemo in nazaj. Mi zavijemo na prvi kolovoz, ki pa se nekje sredi travnika kar konča… Tomaž pa je pametno zapeljal na drugi kolovoz in se pripreljal do “parkinga” oziroma izhodišča za jamo.

Parking
avgust 4, 2010

Nedelja – le zakaj ne sobota, da imamo kasneje lahko še dan počitka od jamarskih akcij…?! No ja, tokrat je bil glavni razlog vreme, saj je bila nedeljska napoved precej bolj prijazna kot sobotna… sicer pa se lahko že dan prej spočiješ od naporov naslednjega dne! 🙂
Kje sem ostal? Aha, –> Nedelja, ob 7:00 zbor, nabiranje opreme, kot vedno na društvu – ferajnu. Potem pa proti Železnikom na jutranjo kavico. Pridemo tja, kafič še zaprt, do odprtja še 20 minut, ampak se jegospodična, ki je bila že na delovnem mestu, usmilila naših kofeta in ostalih pritiklin kličočih obrazov in izjemoma odprla malček prej in nam postregla z… vsem kar smo si pač zaželeli.
Potem pa naprej poti planini Klom, no malenkost prej smo se ustavili in pričeli z ritualom preoblačenja in opremljanja. Ko nas kdo vidi v tem početju si verjetno misli svoje, marsikdo niti ne upa vprašati kdo smo in kam gremo… Okolica namreč skoraj vedno zgleda, kot da smo mi in naša oprema padli z letala – oprema je namreč skoraj vedno razmetana okoli in okoli 🙂

Ritual, ki se ga ne sme motiti 🙂
julij 26, 2010

Sicer je bil plan sobotne akcije obisk in fotografiranje društveno najgloblje raziskane jame – Klomskega brezna, a nam jo je zagodla vremenska napoved in seveda tisto sranje, ki je padalo iz neba,… kako se že temu reče… aja, dež!
Nihče izmed svete trojice, ki to soboto ni imela pametnejšega dela in smo se zbrali ob 8:00 na ferajnu, ni imel želje pešačiti proti prvotnemu cilju v dežju,… pa tudi napoved za popoldne ni bila pretirano simpatična, zato smo za cilj izbrali Jamo pri Svetih Treh Kraljih.

Po kavici na eni izmed loških črpalk smo se Tomaž, Uroš in moja malenkost odpravili proti Žirem in še malček naprej, do vhoda. Ja, ta jama je za obisk ob slabem vremenu prav odlična. Parkiraš skoraj pred vhodom, zraven je brunarica, kjer se lahko pod nadstreškom v miru in predvsem na suhem preoblečeš,… Sedaj, v toplih mesecih je tam tudi pipica s tekočo vodo, za zasilno ureditev, ko pridemo iz jame, pa še kaj bi se našlo 🙂

Preoblačenje pred jamo