Zadnje čase gre to ekspresno… Imaš cajt? Kam? Tja… Imam! OK, ob tej uri – no ja, tisto soboto, 12. decembra že zjutraj SMS, da bo 10 minutk zamudil… Šibam pred blok 10 minutk kasneje in potem zmrzujem še 10 minut preden se pripelje okrog vogala. Pa sem bil siten samo do bližnjega Petrola, tista kavica to go dela čudeže 🙂 Na praznem izhodišču parkirava in se zapodiva v breg ko svinja v buče. Se je breg hitro zravnal in sva marširala gori in doli nad planino Konjščico – ko pa sva bila enkrat še ven iz gmajne je šlo pa vse skupaj malo počasneje, seveda se je bilo potrebno ustavljati za fotkanje.
Na Jezercih si še Anže vzame nekaj časa in fotka s telefonom, mene ki si želim samo 5 minut miru na klopci 🙂
Nadaljujeva po ponekod trdem snegu, spet drugje se udira do kolen (ampak ne prepogosto) proti Studorskemu prevalu.
Na vrhu prevala pa spet zložna pot, ki se vije tam daleč naokrog… Poti nisem poznal, zato sem vedno pogledoval tja nekam v ruševje, kje bi se lahko odcepila pot na vrh – pa je kar ni bilo.
Sva kmalu zatem ugotovila, da pot ne gre nikamor v ruševje ampak se pri klopci, kjer sva si vzela 10 minut za opazovanje gajbe ali več Laškega (vsaj 30 gamsov se je paslo na travnikih pod nama), vzpne kar direktno po travnati brežini – in ni bilo druge, kot da zagrizeva. Se kar vleče pobočje, preden prideš vsaj na en rob, da se malo odpre razgled tudi v kako drugo smer… Od Studorskega prevala namreč povsod isto.
A ko prideš pa na “mali” Tosc se le odpre tisti opevani razgled na očaka – bi kar stal in fotkal 🙂
Od tam do vrha pa ni več daleč. Sendviče in piškote sva delila s hribovskimi lakotniki, ki so prileteli takoj, ko so pojedli malico pohodnikom na bližnjih hribih 😀
Toplo ravno ni bilo, tako da sva se po malici in fotošutingu sem in tja kar rad odpravila po isti poti nazaj…
Na prečenju spodaj sva pogledovala nazaj in opazovala, kdaj se nama bo prikazal vrh Tosca – sedaj sva vsaj vedela kateri je 🙂
Na Studorskem prevalu se odločiva, da skočiva še na Ablanco, osamljeni dvatisočak (2004 mnv), ki bi ga bilo škoda izpustiti, če sva že tukaj.
Z vrha sva opazovala planino Konjščico nad katero sva morala prečiti tja in nazaj…
In sva šla… Zaključila pa na Bledu ob kavici.
Kakšna fotka več pa GALERIJI
© 2015 – 2016, Simon. All rights reserved.
[…] že na Pokljuki in v hladnem jutru zasopihava na pot, ki nama je precej poznana še iz poti na Tosc lani. Do spod Studorskega prevala sem fotoaparat komaj kaj iz torbice potegnil, bom že nazaj grede […]