Kategorija: Izleti / Trips

Že v nedeljo 21. oktobra smo v okolico Bivaka IV med Stenarjem, Križem in Škrlatico odnesli jamarsko opremo inu nekaj hrane… priprave za večdnevno raziskovanje pred prvonovemberskimi prazniki… aaaa… vmes je žal zapadel sneg, tako da je bilo pobožnih želja o tem konec… in smo samo čakali kakšen lep dan, da iz gora nazaj prinesemo kar smo že odnesli gor 🙂

Torek, 30. oktobra – napoved je bila prijazna in smo šli… Z avtom v dolino Vrat – po zaledenelih klancih le nekako pridrajsamo do rampe – in parkiramo na povsem praznem parkirišču. Nahrbtnike na rame in gremo – jaz zopet brez fotoaparata – se Nace oglasi, da on ga pa ima – vsaj eden 🙂 In tako hodimo, hodimo, hodimo… gledam Naceta in ga vprašam, kje ima fotlc? Hja, v nahrbtniku… kar nisem mogel gledati, pa sem ga poprosil, če lahko nosim njegov fotoaparat – okoli vratu – bo vsaj kakšna slikca ratala 🙂

Kaj pa vem,… očitno sem magnet za slabo vreme, oziroma magnet, da se odločim za izlet ko je slabo vreme 🙂

Sobota zvečer ob pivcu pade ideja, da jo s Tomažem zjutraj mahneva na Zelenico in naprej – in sva šla. Okrog 8ih iz Ljubelja po travi, blatu inu snegu proti Zelenici. Že sredi poti postaja veter vedno bolj nadležen in kar ne pojenja 🙁

Čudovito soboto bi bil pa res greh preživeti za štirimi stenami – čeprav sem skoraj celo dopoldne prespal 🙂 – zato sva se odpravila na izlet v bližino Soče. Prvi cilj: slap Kozjak, ki že tisočletja buči v napol jamski dvorani v bližini Kobarida. Parkirava in kot tipična turista – najprej malica… jap, vožnja je kar dolga 🙂 Po okrepčilu pa šibanje naprej… Prečkanje travnika v tej vročini je bil pravi podvig, a takoj ko sva prispela do gozda je bilo precej bolje.

Sicer je Mala planina del Velike planine – ampak ni to – to. Sicer je bil plan obisk Velike planine, a nama jo je zagodlo vreme… no, pa lepo po vrsti.

Itaq so vremenarji za nedeljo napovedovali sonček, sonček in še enkrat sonček. Pa sva šla… proti Kamniku in naprej… jah, naprej po napačni cesti,… obrneva in se zapeljeva po pravi cesti proti Veliki planini 🙂 Sledijo ovinki na Črnivec – moja se je že nekam kislo držala, pa za zice je grabila (pa sploh nisem hitro vozil skozi ovinke), ampak sem potem malček zmanjšal okrog ovinkov… In kmalu na izhodišču pri/na Kranjskem raku. Nataknem gojzarje – Brina je očitno mislila, da greva od doma peš, je bila že v gojzarjih 😛 in jo mahneva proti – cilju.

Je bilo sobotno vreme za izkoristiti – glede na napovedi vremenoslovcev – čeprav sem jih potem v nedeljo zjutraj preklinjal, ker je skozi okno sijalo lepše sonce kot prejšnji dan 😀 Ker moja boljša polovica ob ideji za Viševnik ni bila ravno navdušena, jaz ob njeni za savno še manj, sva potem ubrala srednjo pot in se odločila za izlet Soriška Planina – Slatnik, kamor običajno hodiva na krajšo turno smuko, pa potem naprej na Možica in nazaj na Soriško planino. Povabila sva še sojamarko Polono inu (ne se smejat) v.d. taščo, tako da nas je bilo ravno prav za en avto, pa da še vedno ni prevelika gužva 🙂 Bolj ko smo se bližali Soriški, vedno več oblakov je prekrivalo nebo, a kaj hočemo – očito nismo izbrali pravega konca Slovenije, a vsaj nič ni padalo izpod oblakov.