No, ker sem se ravno danes cepil proti Hepatitisu A in B in tifusu… pišuka, kot bi gledal Dr. Housa – no, če me kdaj v roke dobi, bodo vsaj tri diagnoze takoj odpadle 🙂 No, kje sem ostal,… aha, in ker imam časa očitno preveč bom pa še nekaj spisal o obisku Irske, predvsem Dublina, kjer sva se z najdražjo največ zadrževala 🙂
Odhod iz letališča Treviso (najugodnejša karta pri Ryanairu) in potem če se ne motim dve urci in pol leta, ko sva že zagledala prvo obličje najine destinacije…
style=”text-align: center;”>
In potem čakanje na avtobus na letališču… Nekje sem zasledil, da je najcenejši bus v center Dublina 16A in sva čakala… moja je pregledovala zemljevide, sam pa pokadil tistih nekaj čikov (jap, takle mamo s takimi razvadami). Potem po tisti uri vožnje in ker nisva niti vedela, kje se voziva, se vmes na hitro odločiva, da naslednja bo pa že blizu najinega hostla… in sva jo ucvrla dol. Sredi Dublina z dvema kufroma in brez pojma, kjer točno sva. No, kljub vsemu sva bila po 15ih minutah pri hostlu (priznam, lahko bi se peljala še dve postaji in bi bila pred hostlom :-)).
V hostlu na hitro ogled male sobice in še manjše kopalnice, a je bilo tisto malo vsaj najino za tisti teden… cena pa… kar ugodna za Dublin 🙂
Časa tako ali tako nisva izgubljala in sva že štorkljala po Dublinu, pa ker sva bila sestradana takoj na kosilo… na Irsko posebnost – mehiški futr, kaj pa?! Ko sva se od presenečenja pri računu pobrala pa itaq naprej, saj zato sva priletela sem.
Najprej ogled Dublinie – nekakšne stare cerkve, bojda je tam nekje tudi Vikinška razstava, a 20€ na vsakem vogalu nisva puščala.
Pa da ne bom našteval dan za dnem… bilo je super, vreme dež, pa čez 5 minut sonce, pa spet dež…
Na poti do Guinessove tovarne spet čas za fotkanje… Nikoli nisva šla na hop on, hop off avotbuse, ki vozijo po Dublinu in ustavljajo pri turističnih znamenitostih ampak sva vse obdelovala kar lepo peš…
Ko sva se z Brino tako sprehajala proti Guinnessovi tovarni sva opazovala reko in črto na bregovih, pa svinjarijo v njej… sva že ugotavljala, da že dolgo ni bilo več vod, ki bi smeti odnesla s seboj, a sva že zvečer ugotovila, da reka zaradi bližine morja tudi sama doživlja plimo in oseko, razlika v vodostaju pa ni zanemarljiva.
Pa sva po kar nekaj časa le prišla do Guinnes muzeja… 7 nadstropij Guinnessa, zgodovina, reklame, pridelava… In vmes tudi seveda tečaj točenja Guinnessa, za kar pa moraš porabiti vstopno karto ob kateri pripada Guinness, zato se je za tečaj in potem seveda certifikat odločila Brina, sam pa sem kupon obdržal do vrha stavbe, najvišje stavbe v Dublinu, kjer imaš krožen pogled na celotno mesto.
Enega naslednjih dni sva jo mahnila tudi v zapore – Kilmainham Gaol, kjer sva ravno pravi čas prišla za voden ogled in ni nama žal poslušanja zelo zanimivega vodiča. Verjetno bi od ogleda imela bore malo, če bi si ga ogledovala sama…
Pa sva tisti dan potem že ob 19:30 hitela ob reko Liffey – zakaj? Kakšno vprašanje… ja zato, da nama kot nadebudnima fotografoma ne uide tista modrikasta svetloba ko se večeri… No, potem sva cca. 2 uri sedela ob reki in čakala to svetlobo. Očitno sem malček slabo ocenil čas… Ampak, eh, saj imava časa na pretek 🙂
Naslednji dan pa sva ogledovala sam strogi center, pa predel za šopingiranje, kjer se mi je Brina kar malo zasmilila, ker je morala z mano tekati MIMO trgovin… No, saj v eno sva šla… ker je zunaj lilo kot iz škafa, pa sva se morala nekam skriti 🙂 In tam sva šla na kavico, pa spet mal pregledati Lonely Planet, kaj je še kaj zanimivega v okolici.
Pa je bilo po pol urice spet sonce in ugledava eno veliiiiiko špico sredi križišča… 121 metrov velik Spire of Dublin, 121m visoko skulpturo, ki jo domačini radi imenujejo Errection in the Intersection – namena postavitve namreč nihče ne pozna.
Da pa ne bo kdo mislil, da nisva pila Guinnessa – vsak dan vsaj enega ali dva. Kje pa? Ah, v Temple baru je toliko pubov, da imaš lahko cel teden vsak dan drugega, in še to enega za dopoldne in drugega popoldne 🙂
Proti koncu dopusta pa sva pičila z lokalno turistično agencijo še m
alček na zahod Irske na tiste Moherkse klife. Vožnje za cca. 3 ure, pa vmes ustavljanje pri znamenitostih, samostan, grobnica,… Vodič pa spet odličen, šale stresal iz rokava, občutek je dajal, da prav vse ve…
alček na zahod Irske na tiste Moherkse klife. Vožnje za cca. 3 ure, pa vmes ustavljanje pri znamenitostih, samostan, grobnica,… Vodič pa spet odličen, šale stresal iz rokava, občutek je dajal, da prav vse ve…
Mogoče lahko tu omenim samo zanimivost, od kje so keltski križi dobili svojo obliko? V času pokristjanjevanja, ko so cerkeveni poslanci hodili po Irski in ljudi prepričevali v novo vero, a ker so bili pogani naj bi za njih baje sonce bilo tisto božanstvo in nekaj za čaščenje, zato so pokristjanjevalci (uf, težka beseda), križu dodali krog, znak sonca, da bi se pogani lahko bolj poistovetili z “novo” vero.
Tako nekako je minevala pot z avtobusom na zahodno obalo, potem pa končno klifi! Priznam, da nisem pričakoval česa tako veličastnega, pa še vreme nama je bilo naklonjeno, glede na to, da je bila tam prejšnje dni taka megla, da se niti do morja ni videlo.
Naslednji dan pa domov… my ass… Vulkanski prah je spet zagodel in zaprli so zračni prostor nad Irsko… Pa nič, dve uri čakanja v vrsti, da so nama zamenjali karto za let naslednji dan in nazaj v hostel v upanju, da dobiva še kakšno prosto sobo. No, glede na to, da letala tudi pristajala niso, novih gostov ni bilo, tako da sva za eno noč dobila še isto sobo. Ampak naslednji dan sva potem le “ušla proti domu.
- Molly Malone – ena znana pesmica je o njej
P.S. Dublin sva obiskala ob koncu Aprila – začetek Maja
Uau, noro fajn fotke!!! In opis potovanja! 🙂
Faj, fajn, le tako naprej! 😉
Lepo!
Bravo…počutim se, kot bi bila zraven….muhca:))) ja takih blogov se manjka
A si ti siguren, da študiraš pravo smer ???
Novinarstvo ti gre kad dobro izpod tipkovnice.Le tako naprej, je zelo zanimivo branje in lepe fotke.
Bravo,le tako naprej
[…] Najcenejši let je bil z Ryanairom iz letališča v Trevisu, od koder sva pred leti že letela v Dublin. Od doma do letališča cca. 2 urici in pol – s postanki zaradi najmlajšega (in čik pavzo […]