Konasnica cont’d

Pa je prišel spet dan vrnitve v Konasnico – vsaj zame in moj fotoaparat in fleše. DZRJL so seveda pridno raziskovali tudi vmes in po zadnjih podatkih jame še kar ni konec – in upam, da se bo tako nadaljevalo še vsaj nekaj časa 😀

Ob 8:00 smo se zbrali Tomaž, Brina in televrsticepisoči in se odpravili proti jami. Seveda obvezen pit-stop na kavici na Češnjici, potem pa naprej proti Dražgošam in proti jami. Cesta je bila precej bolj kopna kot 14 dni nazaj,… A sem imel težavice s kamenjem po cesti… non-stop je nekaj butalo ob poden avtomobila. Ravno pred parkingom pa še ena velika skala na cesti, a sva jo s Tomažem s skupnimi močmi zavalila nazaj pod breg in smo lahko nadaljevali 🙂 Na parkingu pa nahrbtnike na rame in v breg… Joooo, sta bila oba Brina in Tomaž kar malo zaskrbljena kako gre tukaj navzdol – strmina, suho listje, čevlji pa nimajo nobenega pravega grifa. Ampak sem ju takoj potolažil, da o tem se razmišlja potem, ne že zdaj 🙂

Pri preoblačenju pa “naturlich” že testiram fleše in prožilce – vsakič imam namreč z njimi nekaj težavic, preden jih usposobim…

Vhodni del jame

In potem šibanje v jamo. Sem bil malenkost hitrejši kot Tomaž in Brina, a sem pozabil, da sem si jaz jamo že ogledal, onadva pa ne… In sta mi samo odprtih ust sledila 🙂 Jama je precej razgibana, mal gor, mal dol, levo, pa desno… In že smo bili na točki, kjer sem se sam prejšnjič obrnil in od tod naprej je bilo novo za vse nas. Povzpnemo se čez rob, se splazimo naprej, potem pa pobiranje čeljusti – priznam, da take lepote tudi sam nisem pričakoval! Naprej pa previdno po označeni poti – okolica je namreč izredno, izredno krhka in samo en nepreviden gib, korak in uničiš kar je narava ustvarjala stoletja, tisočletja,… Na koncu teh delov pa najprej malček čajčka, kakšen snedvič je tudi padel, da je bilo dovolj energije za nazaj 🙂 Potem jima pa ni preostalo drugega kot da se nastavljata objektivu ali operirata s flešem…

Okrasje

Čeprav me je še na začetku malček mikalo, da bi stopil izven označenih poti, da bi naredil “drugačno” fotko – sem se hitro umiril in ostal na potki – predvsem ob pogledu na stopinjo izven poti in škodo, ki jo je le ta naredila. No ja, je bilo to fotografiranje toliko bolj zahtevno zaradi “omejenega gibanja” 🙂

Krhke tvorbe
Kapnikov ne manjka
Zavesice
Bela dvorana

Meni se je zdel trenutek, ko smo vsaj kolikor-toliko poslikali nove dele – a pogled na uro?!?! Fotkamo že tri ure. Uf, v jami čas tako ali tako hitreje mineva in nimaš ravno občutka. Ampak 2 uri za vsega 70 metrov jame? No ja, jaz pravim, da se izplača, kaj pa vi? 🙂

Prehod
Kapniško okrasje v veliki dvorani
Možiclja

Nazaj grede smo opazili še malo jezerce, mimo katerega sem prvič nonšalantno šibal in ga sploh nisem opazil…

Jezerce

Pa smo bili po 7 urah nazaj pri prehodu v stare dele… A fotošutinga še ni bilo konec – prejšnjič sem namreč ta del izpustil 🙂 Prva slikica – sicer nastala bolj ponesreči, ker zgornji fleš ni “palil”, ampak se dobi vsaj občutek kako temno je v jami 🙂

Prehod
Prehod še drugače osvetljen

Še enkrat pa moram čestitati članom DZRJL in enemu našemu, da so tole prekopali – koliko ur garanja in znoja?!

Prehod v že prej znano dvorano
Ledeni kapniki na vhodnem delu

Zaključek ob večernih urah obvezno v brunarici v Dražgošah ob odlični pici, pivu in čvekanju.

Pa še več slik v GALERIJI

p.s. Podpis na slikah je še en od ukrepov, da bi omilil “krajo” fotk iz bloga – izkoreniniti se tega očitno ne da, pa če še tako lepo prosiš 🙂

© 2011, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

10 komentarjev

  1. 15 marca, 2011
    Reply

    Podpis je OK. Ni preveč vpadljiv, se ga pa opazi.

    Jama je res lepotica… In čeprav se mi tista ožina zdi še vedno ozka, mislim, da jo bom kmalu spet obiskala.

    SLike so super. Sem šla že 2x skozi galerijo. 🙂

  2. Roman
    15 marca, 2011
    Reply

    Zdej sem pa kar mal jezen, lohk bi zinu, da se vračaš. Bi šel ziher zraven. Boš še prosu za ratitovško luknjo,ha,ha

    Slike pa, hm, večina je mnenja, da kar je na netu, to je za vse.

    LP Roman

    • 21 marca, 2011
      Reply

      @Roman – jeze pa nikar, bo še šansa, brez skrbi, naj se jama najprej razišče in dobro zaščiti, pa bomo potem videli kako in kaj 🙂

      • Roman
        23 marca, 2011
        Reply

        Itak ti veš, da smo se samo hecali…

        Z veseljem bom počakal na ponujeno priložnost.

  3. 15 marca, 2011
    Reply

    Pa smo le dočakal 🙂 Super fotke…, saj sem tudi delal z osvetljavo celo leže v mokroti, da smo prikazali lepote jame. Se je splačalo delat celih 8 ur… 🙂

  4. Jani
    29 marca, 2011
    Reply

    Sem Dražgošan, pa prvič slišim za to lepotico med jamami.. nisem jamar, bi se pa z veseljem spravil v “luknjo” 🙂

    • Simon
      30 marca, 2011
      Reply

      Če bo vse posreči, bo v nedeljo organiziran obisk “luknje”, popoldne pa še predstavitev v sliki in besedi v brunarici ali šoli.

      • Grega
        1 aprila, 2011
        Reply

        Živjo!
        Mogoče veš kdaj in kje bo zbor za ta organiziran ogled? Pa še eno vprašanje. Je to ta jama, ki je čisto pri cesti, a je to druga jama? Ker vem za kar nekaj “brezen” po Jelovici, pa ne vem če je ta tista, ki jo imam v mislih.
        lp

        • 2 aprila, 2011
          Reply

          Živjo, zbor okrog 9:30 pri rampi pod jamo. Mimo “brunarice” pa zgoraj potem ostro levo, mimo bajt in naprej po gozdni cesti proti Prtovču. Pri rampi bo verjetno cel kup pleha, tam je zbor. Jama pa ni pri cesti, ampak od ceste/rampe še cca. 20 minut v breg.
          lp, Simon

  5. 22 maja, 2011
    Reply

    Fantastične fotke! Res čudovito!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*