Stenar via Bovški Gamsovec

Nov zapis že preddopustniškega pohoda… Ura 3 zjutraj (ponoči), že čakam pred blokom Anžeta, ki je budilko kar lepo prespal in malenkost zamudil, a se je že v Kranju oddolžil s kofetom to go. No ja, do izhodišča, doline Vrat sem ga že spil – in tudi pozabil na njegovo zamudo. 🙂 Ob preobuvanju zbudiva neke tujce v sosednjem kombiju – a se do najinega odhoda niso še primajali ven. Lučke na glavo in proti Triglavski severni steni. V temi sva robove sten in okoliških gora bolj ko ne lahko samo slutila – tam nekje so bile, kjer so se končale zvezde.
Marširava naprej proti Luknji in opazujeva eno lučko – a je bila precej hitra in sva kmalu ugotovila, da so bile le izbuljene oči prestrašenega gamsa, ki je hitel čez pot, da bi ušel dvema parnima lokomotivama (vsaj tako nekako sva sopihala). Ravno malo pod Luknjo se je že ravno toliko osvetlilo, da sem lahko naredil prvo fotko – sicer ISO 3200 in 1/25 s ampak je šlo 😀 Pogled nazaj v dolino Vrat.

Prva fotka dneva
Prva fotka dneva

V/na Luknji pa sva potem sedela in vzklikala – glej ga, tam je tud eden, pa tam tud, lej, lej, z vrha gledajo trije! Ni bilo konca tem kozorogom.

Kralj
Kralj

Res zanimivo, kako blizu te pustijo, ko hodiš po poti mimo njih, preden se oddaljijo. Kozorogi niso bili najin cilj, tako da sva jo po krajšem ogledovanju silhuet le pocvirnala dalje.

Ni bilo veliko kasneje, ko so se nad nama in okrog razžareli vršaci v juranjem soncu – vriskanje na vsakem koraku, sploh glede na to, da so me še prejšnji dan prepričevali, da bo v tistem koncu dež.

Kanjavec osvetljujejo prvi sončni žarki.
Kanjavec osvetljujejo prvi sončni žarki.

Iz tega konca je pogled na Triglav fenomenalen, tako blizu, a vseeno tako mogočen. No, cca. 50 fotk kasneje sva bila še vedno malo nad Luknjo in opazovala s police dolino pod nama, v kateri so se že nabirale prve meglice, ki so kasneje priredile pravo predstavo v odstiranju in zastiranju pogleda.

Pogled nazaj proti dolini
Pogled nazaj proti dolini
Že prej omenjeni pogled proti Triglavu
Že prej omenjeni pogled proti Triglavu
Bovški Gamsovec
Bovški Gamsovec
Ravno pod vrhom
Ravno pod vrhom

Čelade na zgornji sliki niti ne bi potreboval – a seveda Anže s seboj ni imel lučke – pa sem mu jaz posodil težjo, ki pride skupaj s čelado… On jo je potem nosil skoraj cel dan kar na buči. 🙂 (očitno se je tako počutil bolj varnega!)

Na vrhu Bovškega Gamsovca se odpre razgled še v druge smeri, brez besed, šklocanje v vse smeri. Spraviva vase sendvič, dva in se kar razgledujeva.

Pogled prek Kriških podov proti Razorju
Pogled prek Kriških podov proti Razorju

Stenar je videti čisto blizu in po tem kratkem počitku in okrepčilu sva bila takoj za, da skočiva še tja.

Sestop
Sestop

Meglice so še vedno ustvarjale, midva pa opazovala. Ko sva bila na vrhu Stenarja je megla že objela najin maloprej osvojeni vršac.

Gamsovec v megli, očak v ozadju še delno kljubuje megli.
Gamsovec v megli, očak v ozadju še delno kljubuje megli.
Pogled proti Škrlatici.
Pogled proti Škrlatici.

V daljavi so se že videli temni oblaki, ki so se približevali, zato sva se kar odpravila čez Sovatno proti dolini.

Stenar
Stenar

Malo nižje naletiva na družinico kozorogov – in se usedeva v bližini in samo opazujeva, kako lenobno pasejo tisto redko travo med skalami ali poležavajo na hladnih skalah in lovijo tiste redke sončne žarke, ki se nekako prikradejo skozi oblake in meglo.

"Vohun"
“Vohun”
Mladci
Mladci

Ko se megla kar nekaj časa ni umaknila, sva se nižje odpravila midva… In zgodba se je ponavljala skoraj do doline – megla je, megle ni,…

Dolina
Dolina
Zelena dolina
Zelena dolina

Na koncu sva bila kar vesela, ko sva dospela na “dno”, od koder je bila samo še ravnina do avta.

Več fotk pa v GALERIJI

© 2015, Simon. All rights reserved.

Written by:

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*