Arta Terme #3

Za zadnji dan prvomajskega kolesarjenja smo si izbrali traila v bližini apartmaja – rdeči Spin in črni Marc Trail 2.0 (barvna ocena po Trailforks).

Po zajtrku smo spakirali robo in se “izselili” iz apartmaja, spravili stvari v avto in se usedli na kolo. Kot vse dni tam, je bilo tudi zadnji dan vroče, res vroče za 1. maja.

Skozi naselje Zuglio je bilo še fino – potem pa se je cesta proti vasi Sezza postavila pokonci, pa še bore malo sence smo imeli med vzponom.

Konec (prve) strmine

Do vasi Tuniec smo za prvič izbrali spodnjo varianto. Strm asfalten vzpon, ki se ravno pred vasjo položi – a se od odcepa do pričetka trailov spet strmo vzpne.

Pred (ponovno) strmino.
Skoraj (prvič) na vrhu.
Nekaj malega se tudi rine bicikl.
Tablica na vrhu.

Najprej preizkusimo Marc Trail 2.0. Lep, ponekod precej strm trail s precej opuščenimi elementi – predvidevam, da so le-ti dodajali težavnost “črnini”. Elementi so opuščeni, trail pa gre precej mimo njih, zato bi rekel, da je težavnost prej rdeča kot črna. Je pa trail vseeno zabaven.

Marc Trail 2.0 pričetek.
Prečka.
Strmina – fotka ne prikaže dejanskega naklona.
Preko opuščene planine.
Zaključni del.

480 višincev mine kot bi mignil – mi pa nad vasjo Terzo pri cerkvici neuspešno iščemo tekočo vodo za dopolnitev zalog. Nižje v vasi, v ozki uličici le najdemo pipo s tekočo vodo. Že na (kolikor toliko) ravnini, ko smo prečili pod hribom do začetka vzpona nas je sonce neusmiljeno žgalo – ko pa smo ponovno zagrizli v isti klanec kot prvič, pa se je že pričelo porajati vprašanje o smiselnosti našega početja… A smo ravno prav trmasti, da smo vseeno zgrizli. Kljub vročini.

Za del nad vasjo Secca smo tokrat izbrali zgornjo varianto – in se nasmolili. Že sama ulica, kjer se nato prične stezica, se je postavila pokonci, sama steza dalje pa tudi ni popuščala naklona. Tako smo strmino več ali manj potiskali kolesa, medtem ko je bila varianta, ki smo jo izbrali ob prvem vzponu v celoti vozna.

Lepši del vzpona.
Vrh.
Razgled z vrha.

Drugi spust – Spin trail, poimenovan po vrhu, pod katerim se trail prične.

Začetna enoslednica.
Spin.

Vmes se s traila odpre lep razgled v smeri Tolmeča – le ta bo naslednjič baza za par dni, ko bomo ponovno v teh koncih.

Razgled.

Sam trail je zabavna kombinacija hitrih odsekov z nekaj strmimi tehničnimi deli – pa še konča se skoraj pri baru, v katerem smo na hitro opravili hidracijo.

Čudovit gozd.
Stezica.

 

Ta zadnja je bila krajša, 25 km in dobrih 1100 višince. Arta Terme – grazie in arrivederci!

 

Sharing is caring
Written by:

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*