Ima Anže kar prav, ko me ponavadi predstavi nekako takole: “To je pa un, k po jamah precej slika… sam traja da slike vidmo!” 🙂
Kaj hočemo, ob vseh drugih obveznostih in ker je jamarstvo še vedno le hobi, prostega časa je vedno manj,… No ja, vsaj v jamo se še spravim vsake toliko, objava na blogu pa terja tudi svoj čas (hja, še majsko popotovanje po Toskani čaka objavo… :(). Pa bodi dovolj jamranja in “opravičevanja”… Kranjski jamarji vsako leto organizirajo srečanje pri breznu, ki je vedno dobro obiskano. V soboto, 5.7. zjutraj smo se jim pridružili Anže, Andreja inu moja malenkost – Tomaž je zjutraj namreč javil, da je dobil “after travel” prebavne motnje… Vedel sem, da ima Anže plan riniti na dno, jaz pa sem imel bolj v mislih ogled Pozabljenega rova – sem že skoraj obupal, pa ne nad obiskom jame ampak nad fotkanjem v njej (3-je ali več je pač en minimum…), ampak sem vseeno spakiral fotlc in fleše. No, pred vhodom smo spili ene 3 kavice in leno poležavali na sončku – pa se prikaže en gorenjevaški mandlc (Muc) in se prostovoljno javi, da se pridruži foto ekipi, da kaj takega pa v jamah še ni počel. Itak sem zagrabil… ojoj, sem se že preveč razpisal… čas za fotko…
KJe sem ostal? Aha,… Itak sem zagrabil priložnost in ga vzel “za svojega” – običajno poizkusijo samo enkrat in ko uvidijo, da je pri fotkanju bolj ali manj dolgčas in mraz jih ne vidim več 😀
No, dokaj hitro smo bili vsi trije pod 45-metrco in se odpravili v Pozabljeni rov – hodimo, hodimo, hodimo in konec… Kaj pa sedaj? Gledamo načrt, nimamo pojma kje smo in ugotavljamo, da bi morala tu nekje biti Stometrca – sto metrov direktnega šahta, pa ga nikjer ne vidimo?! Gledamo eno okno par metrov nad tlemi – mogoče pa je to? Flikne Muc eno skalo notri – NIČ. Ok, to ni to… Pa se čez kar nekaj sekund zasliši pokanje nekje daleč spodaj – smo imeli vsi velike oči 🙂 in vsaj vedeli smo kje se nahajamo. Cilj dosežen, nazaj grede pa fotkanje. Muc se ni nič pritoževal in zelo dobro sodeloval – hvala še enkrat!
In ker nekaterim nikoli ni jasno kako hudiča osvetljujemo, koliko bliskavic uporabljamo sem naredil še fotko “delovišča” za zgornjo fotografijo… Studio z modelom in asistentom 😀
Iskali smo tudi prehod v sigasti rov, pa ga nikakor nismo mogli najti… Pa so potem na koncu zunaj le povedali, da bi tako ali tako potrebovali štrik, ki pa ga seveda nismo imeli.
Dokaj hitro smo bili pod 45 metrco, kjer se do vrha s štrika skoraj ne spraviš. Finžgarjev poba si je nekje na polovici šusa zaželel eno fotko, da je bil že tolikokrat v jami pa nima fotke iz tega brezna – hja, smo mu ustregli (nisem prepričan, če ni hotel novo profilno za fejstbuk – ampak je bil predaleč za mojega širokokotnega :)).
Po breznih sem imel še idejo za dve fotki… naredili smo sicer ene 4 ampak za vsako od teh cca. 10 poizkusnih 🙂
Zunaj pa še svetlo, vroče in mrzlo pivo – saj pravim da kranjski jamarji odlično organizirajo zadevo 🙂
Kakšna fotka več pa v GALERIJI
…
© 2014, Simon. All rights reserved.
Be First to Comment