Ena belokranjska

Presidente Nace je že nekaj časa naviral za eno belokranjsko jamo… in končno podal datum! Dan prej, ležim doma, boleče grlo, kašljati si nisem upal – je preveč peklo… Hm, ampak odpovedal še ne bom! Dve tabletki, malo čaja in spat. Zjutraj pa… bolje 🙂 Čeprav me je moja še vedno prepričevala, da zgledam slabše kot dan prej – kdo pa še zjutraj dobro zgleda?! 😀

Kar zgodaj je določil uro… ampak do cilja je daleč. No, čakali smo še Uršo, ki se je vozila kdovekje – šesamaneve – zaradi zapore ceste, da ne bo kdo mislil, da ne pozna poti od doma do Škofje Loke. Se nabašemo v avto in Nace kot običajno reli style. Je kar malo odleglo, ko smo parkirali pri trgovini v Črnomlju, kjer smo bili zmenjeni z vodičema iz JKŽ. Zraven pa… wooohooo, kadilcem prijazen lokal (ali nekadilcem neprijazen… kakor se vzame). Vse skupaj zaprto… na vsaki steni eno odprto okno in pepelniki na mizah – sem kar malo v strahu vlekel tisto rakovo palčko, če slučajno pa le ni OK. Pa po kofetu spet malo reli style do – parkinga.

Early bird catches the worm – they say, and Nace took that for granted. We would depart on time… but we were waiting for a member getting lost on road. Well that is what happens if the road is closed… 🙂

But still, we were on meeting point just in time – Nace was driving like crazy 🙂 Cup of coffee for us coffee addicts.

Pospravljanje vrvi
Pospravljanje vrvi

Dostop do jame lagano sportski vsega 5 minut sprehoda. Polona je bila glasna (kot vedno), tokrat bolj ko ne zato, da je preganjala medvede iz naše bližine. Bole in Mojč (če smem tako pisat) sta našla vhod brez problemov… no ja, glede na to, da sta bila v tej jami teden dni nazaj, bi bilo karkoli drugega neopravičljivo 🙂

This cave is really close to parking – for a change. Our guides, Bole and Mojč took us straight to the entrance  – normally, they were here a week before.

Spust
Spust

Luštno brezence se zaključi na sigastem slapu… v globino pa se dvorana nadaljuje po podoru, ki kar polzi navzdol. Zavijemo malce desno navzgor, tam pa… waaaa… oči na peclje, z levo roko pa sem ves čas držal čeljust, da mi ni opletala tam pri kolenih! Zdelo se mi je, da je jama lepa, ampak da je pa tako… fantastična pa nisem mislil! Jama kakšne dolžine nima, je pa cela polna detajlov za pašo oči.

Entrance pit at the bottom slopes down on limestone slowly descending – beautiful. And the rest of the cave is just amazing – can’t put it in words. Details, details, details… Just viewing is enough, but I just had to take some photos.

Kapniški pragozd
Kapniški pragozd

Nace na koncu jame po desetih letih želje le obišče “svojo” dvoranico – upam, da je bil zadovoljen (naglas po želji) 🙂

Nace gets to its own little hall at the end of the cave – he wished that for 10 years.

Sigova goba
Sigova goba

Največ veselja so nam nekateri naredili pri plazenju, plezanju, drsanju… karkoli že… vzpenjanju po sigasti tvorbi, malce gladki, ravno prav neprijetni, spodaj nekaj mrzle vode, v kateri nihče ni hotel končati – no, ko si enkrat čez, se lahko naslajaš nad drugimi 😀 Fotoaparat sem imel sicer pripravljen za kakšen štrbunk – ampak ga nismo dočakali.

Part on photo below was tricky for some participants… just enough slope, slippery, not much to grab to… and a nice cold water pond below – some of us were watching others and silently hoped for… a wet caving suit contest 😀 But we didn’t get it.

Zabaven prehod
Zabaven prehod
Okrasje
Okrasje

Za tem okrasjem (če nisem še omenil… smo že na poti ven…), pa fantastičen rov. Se je bilo kar težko odločiti iz katere strani bi ga pritisnil… ampak nekaj je treba narediti. Da se “sužnji” ne začnejo dolgočasiti, medtem ko ti gledaš naokoli in si v glavi že delaš sliko, kako in kaj…

And then photo after photo – I just need to take advantage of photo slaves ( don’t take this word to serious :))

Fantazijski rov
Fantazijski rov

Slikanje seveda najbolj poznane tvorbe v tej jami – kope. Čeprav meni deluje kot buča, čelada… no ja, vsakomur svoje, Polona ziher vidi spet kaj tretjega… 😀

Kopa
Kopa

Na spodnji sliki pa Nace ni in ni mogel stati pri miru… no ja, lahko bi tudi sam preveril preden sem rekel: “OK je”. Bi potreboval kakšen 19″ ekranček na fotlcu. da bi takoj videl pomanjkljivosti – ne pa šele doma, ko je prepozno 🙁

Photo below is not really perfect… but I just had a need to show it. Person on photo (Nace) just couldn’t stand still for 45 seconds for me to take this photo. My fault, I didn’t check it immediately after taking it – but then again, wouldn’t it be easier if cameras had a nice 19” monitor to review taken photo? 😀

Vhodna dvorana
Vhodna dvorana

In nazaj na sonček… Bole je razopremil in nas vodil v odlično gostilno na fino pojedino in pivce…

And finally – beer and pizza… 😀

Tega smo čakali...
Tega smo čakali…

Še celotna GALERIJA… nekej slikc je pa le uspelo za cca. 6 ur dela 😀

GALLERY

© 2013 – 2014, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

9 komentarjev

  1. 22 oktobra, 2013
    Reply

    A je jama Grdanji skedenj.kafič je pa medved ane.fino je tam,poznam.slike pa bomba

  2. 22 oktobra, 2013
    Reply

    Naslednjič (upam, da bo to kmalu) grem zraven, ok?! 🙂
    Fotke res prepričajo…

    • Simon
      23 oktobra, 2013
      Reply

      V to jamo al kakšno drugo? Sicer pa že dolgo praviš, da naslednjič greš pa zraven 😀

      • 23 oktobra, 2013
        Reply

        Dej dej dej….

        O temle se bova pa še resno pogovorila! 😆

  3. polona
    22 oktobra, 2013
    Reply

    A zato si tolk naganjal da naju boš z Uršo slikal ko bova lezli tam gor? Si upal da bo ktera v vodo padla a??? He he, ni ti uspelo 😛 😛

    • Simon
      23 oktobra, 2013
      Reply

      😉

  4. Urša
    25 oktobra, 2013
    Reply

    No, pol pa le nisem bla edina, ki je mela mal mešane občutke glede vožnje. A veš, kakšne sile so šele ble na zadnji klopi… 😀

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

*