Po prvem dnevu in kraljevski etapi smo za drugi dan demokratično izbrali krajšo in (khm) lažjo etapo. Plan – nekam na pobočje pod Monte Stivo – v upanju na lep, ne prelahek spust nazaj v dolino.
Štart od apartmaja po dolini navzgor v smeri jezera Cavedine mimo neskončnih nasadov jablan z lepimi rdečimi jabolki na njih. Vročina je pritiskala že ob pričetku – a to je avgusta pač pričakovano. ☺️
Fletne ravnine je bilo kaj hitro konec – hja, če hočemo spust, se je potrebno potruditi navzgor. Da pa še malček začinimo vzpon pa med serpentinami glavne ceste ubiramo bližnjice direktno navzgor – noge nam niso ravno hvaležne.
Nadstropje višje, mimo vasi Drena in Luch, nasade zamenjajo vinogradi. Mi pa se napajamo s svežo mrzlo vodo pri vseh možnih izvirih oziroma pipicah.
Pa se tudi ta ravnina prehitro konča in že sopihamo navkreber v ostrih serpentinah, ki ima vsaka svoje ime napisano na skali z rdečo barvo.
Planina Campo
Če sem na tracku pravilno preštel je teh serpentin 16 do planine Campo – pa tam še ni konec vzpona.
Na sončku in brezveterju smo za nekaj minut kar obležali ob cesti in se podkrepili s sendviči in sladkorjem, da je šlo potem lažje dalje.
Pa tudi pavza in okrepčilo ni pomagalo – zadnjo strmino je na biciklu zmogel samo Klemen – ostala udeleženca sva bicikl rajši/lažje potiskala kot gonila.
Potem pa končno le navzdol. Najprej do planine Vallestre, potem pa po gozdni divjini vse do Arca.
Po planinah je bila lepa tekoča podlaga, v gozdu pa so se že pričeli obrisi tistih pravih (obarvano po Trailforksu) rdečuh trailov 😍.
Da ne bo pomote – tudi zeleno in modro obarvane poti so nam ljube. Klemen bi napisal – “Sam da se fura!”
Za spodnji del smo se ločili – en po desni, drugi po direktni varianti. Po kasnejših pogovorih smo se imeli oboji fajn.
Čisto za konec pa še pravi razf… rock garden – je bil na čase občutek, da gre kolo navzdol igrivo in poskočno, a brez prave kontrole. 😅
Krasna, ne prelahka tura s fajn spustom. Nabrcali smo 34km in 1450 višincev.
Be First to Comment