Vremenska napoved za soboto, 4.11. je bila bolj tako-tako, a sva se z Anžetom vseeno odločila, da poizkusiva srečo, saj vremenarji tako ali tako niso najbolj zanesljivi… 🙂 No ja, spet odvisno kje vremensko napoved spremljaš. Na internetu je toliko različnih napovedi, da slej ko prej najdeš takšno, ki ti ustreza 😀 Po kofetu na park platcu v Lescah se spakirava v en avto in šibava naprej proti Bohinju in navzgor proti parkingu pod Planino Blato. Avtomobilov na izhodišču kljub zgodnji uri že kar nekaj. Si sploh ne znam predstavljati gneče v poletnih mesecih. 🙂
Start je bil v žalostnem vremenu, v tišini pa sva se verjetno vsak pri sebi že sprijaznila, da danes pač razgledov ne bo in obenem upala, da megla ne bo pregosta – teh koncev namreč nisva poznala, v megli pa bi se kaj hitro lahko zgodilo, da bi se morala obrniti.

Malo pod Planino pri Jezeru pa tisto odrešilno okno modrine nad nama, se mi zdi, da sva še korak malo pospešila, da sva čimprej prišla nad meglo pod modro nebo :). Povsem druga volja se je pokazala potem, kisla obraza pa,… eh, nekam preveč pesniško sem navdahnjen ob tem pisanju… Preden kaj spesnim sva bila že na Planini Dedno polje, kjer so prvi sončni žarki že božali večinoma gole macesne, midva pa sva za nekaj trenutkov obstala in občudovala jutranji prizor.

Nekaj malega orientacije da sva “zadela” pravo pot, potem pa je sledilo vijuganje navzgor, do sedla, kjer se odpre pogled na dolino Za Kopico. Vmes pa seveda ogledovanje vršacev naokrog in bolj ali manj ugibanje kaj gledava in kam vse morava.



V spodnjem delu doline Za Kopico pa je pričel nagajati veter, ki je bil z vsakim ovinkom močnejši, tako da sva se tako kot sva se prej slačila sedaj oblačila, še kapuco, kapo in rokavice sva dodala.


Na sedlu Vrata, se usmeriva ostro levo proti (tako sva mislila Veliki Zelnarici). Lepo prečenje nazaj, razgledi pa vedno bolj odprti in fantastični!

Na brzino v roke telefon in pogledam kje sva in kam morava… Aha, za Veliko Zelnarico kar prečiva pod prvim hribom in sva šla. Na sedlu prvi pogled v Dolino Triglavskih jezer, vedno lepše postaja.


Po razbranem iz e-zemljevida še kar prečiva proti vrhu Velike Zelnarice (kot sva bila prepričana) in se vmes še spraševala, zakaj vrh poleg nima imena, saj je visok tam-tam kot najin prvi cilj… No, po prihodu domov in brskanju po vseh koncih tega širnega interneta, sem kljub temu da sem hotel najti kontra informacijo, moral priznati, da sva na najini tokratni odisejadi močno kiksnila in spustila Veliko Zelnarico in se povzpela direktno na Malo, tako da bo prva še malo počakala na najin obisk 😀 Razlog za napako? Hja, napaka na zemljevidu in premalo informiranja iz moje strani. Če bi uporabljal zemljevid PZS v aplikaciji Locusmap, bi napako uvidel že na terenu.




Na prvem vrhu si seveda vzameva nekaj premora za ogledovanje in okrepčanje pred nadaljevanjem, veter pa se je medtem tudi umiril, tako da se nama ni nikamor mudilo :).




Iz vrha Kopice si na brzino ogledava nadaljevanje proti Tičaricama in se odpraviva naprej.



Od Kopice proti Veliki Tičarici je lep, ne preveč strm del, kjer pohajaš po mehki travi in si dovolj pri robu, da pod seboj opazuješ prekrasno Dolino Triglavskih jezer.

Pod Veliko Tičarico slediva slabši potki, ki pelje direktno pod strmino, kjer se potem zagrize direktno navzgor, a je strmina k sreči kratka, tako da sva kojci na vrhu. Se malo razgledava, a jo hitro odcvirnava navzdol, saj je spet pričelo neprijetno hladno pihati, na vrhu pa tudi ni nobenega zavetrja.

Na položnejšem delu na brzino nekaj spijeva (vmes človek kar malo pozabi na tekočino) in se odločiva, da jo mahneva kar naprej na Malo Tičarico, tam pa na primernem kotičku v zavetrju narediva ponovno pavzo.


Anže tu iz nahbtnika izvleče termovsko s kofetom, čeprav je že na Mali Zelnarici rekel, da danes pa kavice ne bo, ker da mu termovska pušča. Hja, sem bil še bolj vesel kofeta na tem vrhu kot na prvem in sem mu ga skoraj cel liter spil :).
Po pavzi pa je sledil edino še povratek prek Planine Ovčarije do Planine Dedno polje, od tam pa po isti trasi kot zjutraj do parkirišča.




Nekaj fotografij več pa v GALERIJI
Be First to Comment