Gvibari

Zadnji aktivni dan Gruzije. Tokrat je bil cilj greben na jugu vasice Usghuli. Gvibari je sicer 2943 metrov visoko sedlo v grebenu, naš cilj pa je bila 3014 metrov visoka neimenovana vzpetina vzhodno od sedla.

Že od prejšnjega dne je nekako brenčalo od ust do ust, da za zadnji dan pa je napoved SONČNA! No, jutranji pogled skozi okno majhne sobice je bil bolj klavrn, siv. 😔

Po zajtrku smo se počasi odpravili ven in na smučke … Nek cmok sem imel v grlu, pa ne vem, ali zaradi vremena ali zaradi zavedanja, da gre za zadnjo smuko v Gruziji – mogoče pa zaradi obojega.

Po “uličicah” vasice.
Kljub sivini enkraten razgled.
Megla

Višje zavijemo v grapo, ki se počasi vzpne na pobočja grebena – vreme še kar vztraja v sivinskih odtenkih.

Pod pokrovom oblakov.
Skupina.

Vmes se celo pokaže sončna “pika” skozi gosto sivo mreno … a večjega upanja si vseeno ne upam razviti. Sem bil že vse prevečkrat razočaran, ko sem mislil, da je sonce “takoj za vogalom” 🙃 No, na koncu smo le prešli sivi pokrov in se znašli na soncu. Fantazija!

Sonce!
Ta pogled. 😍
Vsi veseli. Špica zadaj Tetnuldi (4858 m).
Vrh

Uf, to je bilo fotkanja na vse strani. Po skoraj treh urah vzpenjanja v dolgočasnem brezbarvju v takole eksplozijo lepote – neprecenljivo.

Vzpon s pogledom na pettisočake v ozadju.

Sledilo je cikcakanje po strmem terenu, po deviškem pobočju in vsi smo komaj čakali, da vanj vrišemo svoj minljiv podpis. Vodnik Makho mojstrsko ureže smučino do in prek roba – kako ne bi, tu je njegovo igrišče. 😉

Na grebenu.
Proti vrhu.
😍
Proti vrhu.

Na vrhu – nimam pametne fotke 😳 (zaznamek za naslednjič), daljša pavza in fotkanje vsenaokrog. Od selfijev do “daj me slikaj.” Tako krasno vreme za zadnji izlet v Gruziji. Sam sem sicer že cel teden prej razmišljal, da se še vrnem, ker razgledov pa res nismo imeli. No, kljub zadnjem dnevu z razgledom se še vrnem!

Z vrha je sledilo uživaško pršičarjenje navzdol. Spet nimam fotk 😳. Uživanja se spomnim še v živo brez fotk! Nižje smo bili sklepčni, da vzpon ponovimo in odvijugamo še kakšno smer.

Rado med našimi podpisi.

Natikanje cuckov in nazaj navzgor. Tokrat je špuro vlekel vodnik Lasha – fantje res obvladajo. Tako navzgor kot navzdol so profesorji!

Že vleče navzgor.
Prečka.
Z razgledom.

Prej je še kazalo, da bomo imeli cca. 200 višincev enkratnosti, nižje pa sivino, v kateri pri smučanju bolj tipaš kot uživaš. A se je vmes razjasnilo in smo imeli “all clear” vse do izhodišča – vrhunsko!

Lepo! Čisto zadaj Ushba in Elbrus.
Neumoren.
Še kar navzgor.
Še enkrat na rob.

Tokrat čisto do vrha nismo šli, smo ubrali pobočje bližje vzponu in spet – uživali navzdol.

Prvi uživač.

Spet brez fotk – očitno navzdol raje uživam. 😁

Pod pobočji.
Nad grabnom.

Spodaj je bil sneg že precej južen, a lepo smučljiv. Po grabnu navzdol je šlo po smeri pristopa.

Tokrat v soncu.
Proti izhodišču.
V vasi.
Sulice.

Tako se je naš aktivni obisk Gruzije zaključil. Tokrat smo nabrali 13,5 kilometrov in malenkost pod 1300 višincev.

Zadnja tura.

Tokrat je bilo fotk preveč, da bi jih vse “silil” v zapis, zato dodatna GALERIJA z več fotkami, če se komu ljubi klikat. 😉

 

© 2022, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

*