Takoj po prvomajskih praznikih sem “moral” vzeti dopust (najdražja ukazala :)), napokala sva se v avto in potem gas proti Nemčiji… Vmes je celo slabo uro ona vozila, tako da sem lahko “malo” počil 🙂 Kilometre sva kar pridno puščala za seboj… in iz avtoceste zavila na magistralo, pa sva prišla v eno vasico, kjer sem že misli, da se tod avtomobili ne vozijo, ko je bilo vse tako lepo tlakovano, pa čisto – kot iz škatlice. No, kasneje sva izvedela, da so te vasice okrog vse poštimane kot se šika… V glavnem pa so tukaj sami vinarji, saj je ta del Nemčije “zehr” vinoroden 😀 Aja… dospela sva v Hainfeld k Vinkotu in njegovi familiji (Claudia, Gregor, Urška inu najmlajši Janez).

Po hitrem pozdravljanju, naju je Vinko popeljal po čudovitem mestecu…


Pa je Vinkota kmalu klicala žena – naj pride po Janeza in ga odpelje z nami na sprehod… Midva sva nadaljevala kar direktno po vinogradih, ker smo se zmenili, da se dobimo na vrhu (midva peš, Vinko in ostali pa z avtom).








Po fotošutingu pa v bližnjo vasico na sladoled in kavo… Pa je bil dan okrog… A dopusta še ni bilo konec, naprej pa drugič 🙂
Končno si se spravil k opisovanju dopusta. 🙂
Super fotke. Takole spet in spet opazim, da si moram obvezno kupiti širokokotni objektiv!
Super fotke, še mal več napiši…
V naslednji objavi bom več spisal… 🙂
Dobre fotke, kar sedel bi na tisto klopco…
LP
Roman
Roman tnx. Je kar lepo v tistih koncih – pa ne pravim, da pri nas ni lepo, ampak včasih paše malo spremembe 🙂