Krasnica

Tretji poizkus… prvi je propadel, ker so jamo zaklenili (mi tega seveda nismo vedeli :)), v drugem poizkusu pa je bilo preveč vode za vstop – pravijo da gre v tretje rado. Nabralo se nas je toliko, da nam je Anže posodil kar kombi za lažje prevažanje osebkov in opreme (5 jamarjev :)) – no, v Getzu bi se še štirje z vso opremo bolj kot ne gužvali.
Vreme nam je bilo naklonjeno, semaforji na poti malo manj… a smo vseeno prispeli do hiše, kjer smo prevzeli ključe in se odpravili proti jami. Vmes so nam lokalni gozdarji celo umaknili smreko iz gozdne ceste, da smo se lahko pripeljali čim bližje 😀

Skoraj pri jami… ojej, v kombiju smo pozabili štrik – Andreja “se ponudi” in gre ponj, jaz pospremim Bojana skoraj do vhoda v drugo jami, ki jo je imel željo obiskati.

No, ko smo imeli enkrat vrv smo se le odpravili do vhoda – juhu, vode ni, ključ je pa tudi odklenil ključavnico. 🙂

Najprej zalutamo proti sifonu… prazen, nič vode. Se skobacamo čez stopnjo, nekateri lažje, drugi težje in pridemo v prv odvorano – krasno, sedaj vem od kje ime jami 🙂 Naprej do druge in iščemo prehod v spodnje dele. Čuden podor, luknja in stopnja. Vidi se ne kaj je za robom, zato navežemo štrik in Nace se kot edini z opremo spusti notri in ga že ni več. Ostali čakamo, čakamo, ko le prileze nazaj in pove, da se lahko spustimo kar “na roke.” 🙂 Spodnji del ni velik, je pa čudovit, a moker. Splazim se v najnižji rov s ponvicami – in že sprašujem po “manekenu”, ki pa bo žal moker. Tudi sam sem bil, ker se plaziš ravno čez majhne lužice, kombinezon pa deluje kot suha, suha spužva in srka 🙂

Nace se je zgoraj še nekaj mučil s prekopanim prehodom – a je ravno tam tekel majhen potoček in je odnehal preden bi bil cel premočen.

Na vsega 10 metrih veliko okrasja in detajlov.

In tako počasi nazaj v podorno dvorano – tistih nekaj minut je bilo dovolj, da so se tudi tisti, ki jih je že zeblo lepo ogreli.

Krajša pavza s pevskim vložkom nežnejšega spola – z Nacetom sva kar ugasnila luči in si predstavljala, da sva na koncertu ABBe 😉 Pridružil se nam je še Bojan, ki se je ustrašil, da gremo že ven, a smo ga hitro potolažili, da še fotkamo… No, na koncu nas je on preganjal, da mu je dolgčas 😀

Pa smo bili spet v vhodnem delu pri sifonu – zunanja svetloba je vse vabila ven, tako da sem jih le stežka zadrževal v jami.

Zunaj nas je pričakal čudovit sonček, padla je še ena skupinska fotka, potem pa naprej proti zaključku 🙂

Več fotk pa v GALERIJI