Sicer je bil v soboto planiran obisk jame… a smo ga zaradi “nepredvidenih” okoliščin odpovedali in dopoldne zapolnili vsak po svoje 🙂 No ja, dokler se Uroš ni oglasil na sok, hkrati je klical še Anže in vprašal, če skočimo na Lubnik… Ni bilo potrebno 2x reči in z Urošem sva bila že na poti proti Anžetu.

Tokrat se je za spremembo Anže kar hitro primajal iz bajte in smo hitro odkorakali proti Kobili inu naprej. 🙂
Dan je bil tokrat res fenomenalen, sploh glede na to, da smo imeli prej že kar nekaj deževnih in oblačnih dni.



Prvi in drugi breg pustimo za nami in se vzpnemo po poti preko travnika navzgor, kjer nas pričakajo konji in prekrasen razgled na Sv. Andreja,… pfff, ime za blilžnjo cerkvico sem pa pozabil 🙁 in Tošč v ozadju.

Na jurja, tik pod vrhom pa tista stara tabla, ki se jo spominjam še kot “mladič” in jo verjetno na pamet znajo vsi prebivalci Škofje Loke (in verjetno širše :)).

Ker smo bili bolj pozni, tudi gužve ni bilo, tako da smo bili skoraj sami, kar je med vikendom in ob takem vremenu skoraj nemogoče. V dom na pol litra zelenega, še malce razgledovanja, potem pa v dolino – no ja, ker nas je ujela tema, ni bilo tako enostavno in hitro ampak je uspelo 🙂



Tvoje fotke imajo vedno take lepe barve. Tudi tokrat! 🙂