Spet ena jamska

Nedeljska vremenska napoved je bila sicer malo slabša, ampak ker je obisk jame prejšnji dan “odpadel”, smo se odpravili v podzemlje pač v nedeljo. Na ferajnu zjutraj (ob 10h :)) nabiranje opreme potem pa z vmesnim postankom na kavici proti jami.

Od zadnjega obiska se ni nič spremenilo 🙂 Za Uroša pa je bil obisk srednjih delov prvi, tako da je bilo zanj vse novo – med ogledovanjem pa sem – normalno – težil s fotkanjem 😀

Prehod v zgornje in srednje dele

Pa po meandru gor, dol, levo desno… hudičevi skalnati roglji grabijo po kombinezonu, se mi je zdelo, da se je Uroš celo pot pretikanja po meandru bal, da ga bo sleklo 🙂 Pridemo končno do tolmunčka in potem do slapiča, kjer je Uroš najprej zazeval in gledal v tisto malo luknjo: “Ti, a pa jest sploh pašem tu skoz?” 😀

Preko tolmunčka

Ni direktnega odgovora, Anže je tako ali tako že skozi in čaka, pa se zapodi še Uroš,… in potem poslušava: “Uf, aj,… *$&#(/??$$#) ampak se le nekako spravi skozi in pod slapič – in ko mu poveva, da je povsem možno, da to ni najožji del današnje poti, so ga zasrbele pesti… ampak se je obvladal 🙂

Skozi ožinico nad slapičem

Za ožinico smo potem podaljšali improvizirano “lojtrco” za spust ob vodi in malce drugače speljali vrv, da te sedaj pri spustu ne vreče direktno pod vodo (čeprav je bilo sedaj to vedno smešno, ko se je komu zgodilo :D).

Daljšanje "lojtrce"
Pogled nazaj

Anže pripravi luknjo za polovico svedrovca in ker je položaj malček neudoben, se potem zamenjata z Urošem, da dokonča. In medtem? Jah nič, znajti se je treba… In sva naredila kockice, pripravila mizico za metanje in… poslikala 🙂

Pike na kocki morda niso povsem pravilno razvrščene – šele ko sem jih s pikami opremil že nekaj me je Anže razsvetlil, da je vsota pik na nasprotnih ploskvah 7 – ja, prej bi lahko povedal 🙂

Kockice
Hitra igralnica 🙂

p.s. Kockice in miza so še vedno tam – če ima kdo željo 🙂

Uroš dokonča in nadaljujemo ob potočku navzdol… in gledamo – od povsod teče voda, zanimivo, glede na to, kakšna suša naj bi bila, tukaj pa teče iz skoraj vsake razpoke. Spet pretikanje čez par tolmunčkov in fotkanje – če že vlačim vso kramo s seboj, jo je seveda fajn tudi uporabljati – čeprav – stojalo nosim vedno povsod po jamah, uporabim pa ga skoraj nikoli oziroma za zelo, zelo malo fotk.

Tolmun - tonf

Hja, ko smo si podajali fleše sem in tja, bi Uroš kar korajžno stopil v tolmun,… ampak se je ksreči do časa ustavil 🙂 in potem prav presenečeno spraševal da kolk globok pa je to? “Jah, vsaj meter in pol :)” dobi takoj v odgovor. Sledi “ta smotan” prehod – na glavo dol, na desni bok in ob napredovanju se počasi obračaš na hrbet! Se še spomnim teh navodil, ko sem bil prvič tam kar nekaj let nazaj in sem razmišljal, da si še navodil ne bom zapomnil, kaj šele zadevo speljal. Ampak je šlo – tudi tokrat. 🙂

Izhod iz drugega prehoda

Vmes pred naslednjo ožinico prijetna mala dvorana z jezercem in prostorom za psihofizično pripravo za nadaljevanje.

Vmesna dvoranica

In potem še zadnji sklepni del… basanje v rov do velike dvorane… in ker sem imel že v tako majhnem rovčku razvlečeno opremo in ker fotomodelov ni bilo nikjer – sem pa en avtoportret naredil – saj vem, pokvarim sliko, ampak kaj hočemo – narcisoidnost pač, obljubim pa, da se ne razvadim 😀

Avtoportret

Potem pa iz velike dvorane nazaj proti izhodu… Hm, že vmes gledamo voda teče marsikje… In v eni od dvoran gledamo slap in se sprašujemo, če je bil prej tudi tu? Nihče ni ziher, naredimo pa fotk in nadaljujemo.

Slap

Anže naju še pripravi, da si ogledamo pritok še enega potoka in se zbaše skozi ozek prehod naprej… Vprašanje: “A gre naprej?” Odgovor: “Jaaaa, itaq” Ok, se splaziva za njim,… in ko sva enkrat skozi začne šele gledati naprej… hm, pravi 5 metrov naprej, “dons je pa preveč vode” – no in takrat je pa tudi mene kaj zasrbelo, ampak sem se kot Uroš prej zadržal :), ni pa preostalo drugega, kot da se splazimo nazaj…

Povratek

Čudna motna slika… jap, vse skupaj že zarošeno od vlage, dihanja, švicanja… in sem za tisti dan pospravil fotoaparat. Ravno ko smo lahko že videli skozi izhod pa smo dobili tudi vprašanje na vso tisto vodo in slap ki ga prej ni bilo – zunaj je SCALO. 20 minutk smo potem obsedeli vsak na svojem suhem kotičku pod vhodom in optimistično čakali izboljšanje – ki pa ga seveda nismo dočakali.

 

Po dolgem času še GALERIJA

..

.

 

© 2012, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

5 komentarjev

  1. 24 aprila, 2012
    Reply

    Samo v kateri jami se dogaja pa ne zvemo 😉

  2. 24 aprila, 2012
    Reply

    In potem ste prišli domov mokri, blatni in lačni, kjer so za vas posrkbele boljše polovice oz. cimre?! 🙂

    Tudi avtoportret je lep, tako kot ostale fotke. Mogoče bi večkrat lahko stal pred objektivom!

  3. Roman
    7 maja, 2012
    Reply

    Lepe fotke, super za galerijo spet. Ti je mal cajta ustal,ha,ha

    Lp
    Roman

    • Simon
      8 maja, 2012
      Reply

      Hehe, kaj hočemo, Žal časa ni nikoli dovolj 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

*