Mali Karman

Mali Karman (Monte Cuarnan), oziroma traili pod njim so bili na to-do listi že dolgo časa (tudi sama lista je precej dolga … 🙃). Pa se je končno našlo še par somišljenikov – in par dni za dnevom norcev odrinili v tiste konce. Po kar precej vožnje smo parkirali pri nekem igrišču v bližini Gemone del Friuli, potem pa takojci v breg.

Sicer dolg vzpon, a je do konca asfalta res zmeren, mi pa smo si ga vzeli v pogovornem tempu. Vzpon poteka večinoma po gozdu, le sem ter tja se ponudi razgled na dolino, od kjer smo štartali. Šele v bližini planinske koče Cuarnan, se odpre pogled na visoke vrhove – in vmes smo se vsi spraševali na katerega od njih se povzpnemo tisti dan?!

No, po kratkem vzponu od koče smo uvideli, da našega cilja nismo videli skoraj do konca. Šele ob koncu ceste se prikaže cerkev na vrhu Malega Karmana – od prvega pogleda na cilj, nas je ločilo samo še nekaj višincev nošenja kolesa …

Pri cerkvici smo posedli po tleh in pojedli kar smo imeli s seboj. Cca. 1000 vm vzpona je bilo za nami. Proti severu in severozahodu smo opazovali grebene in vrhove in ugotavljali kaj gledamo, kje se pričnejo slovenski hribi, gore, kaj smo že furali in kaj še bomo. 😉

Spust

Po počitku in okrepčilu pa ta lepši del ture – spust. Prvi del do planinske koče Cuarnan (Cuarnan Sentiero Nord) je na Trailforksu črno obravan – prvi del s precej kotalečimi kamni, drugi del pa s precej velikimi, ostrimi skalami, ki se ne premaknejo. Kar deloven, zabaven spust.

Vmes je tudi precej nezahtevnih, lepih delov. Da ne bo kdo mislil, da je vse samo na glavo in za izpadanje plomb.

Nadaljevanje spusta po lažjih rdečih trailih, ki pa so tudi ponudili težje dele, večinoma pa so bili hitri in tekoči.

Malo pred koncem Klemnu “zaruži” po disku – Gorenjc, do konca znuca zavorno ploščico in mu pokrivi vzmet, ki ploščice potiska narazen. 😆 No, pa Gorenjc tudi ne nosi s sabo rezervnih – računa, da jih ima kdo drug zanj. 🤣

Čisto ta prav Gorenjc pa potem odstrani vzmet – in ima še za en spust mesa na ploščicah…

Spustimo se do najbližjega kafiča pri kampu Ai Pioppi – kjer dobimo pravo italijansko kavo in pol litra Coca Cole z ledom in limono v kozarcu. Sam sicer še ližem rane po bližnjem srečanju z drevesom, ki se mi nikakor ni hotelo umakniti – a se vseeno odločimo za še en vzpon.

Vzpon tokrat ni bil do vrha Malega Karmana, ampak samo do pričetka modro obarvanega FontaneTrasseit na višini cca. 900 m nad morjem. En kup klepetanja kasneje smo bili že na startni poziciji in se po krajši pavzi zagnali navzdol.

Kot vedno – prehitro pride konec spusta… Pri avtu naračunamo 34 km in dobrih 1800 vm vzpona/spusta – fajn je bilo. Nekaj trailov pa nam je vseeno ostalo za naslednjič – še pridem(o).