Prejšnji dan nam ni uspelo priti do modre jame (blue grotto), pa smo prestavili na naslednji dan… a spet sam, mali je imel namreč še ponoči vročino in sva se odločila, da ga tisti dan ne “mučiva” preveč . Skupaj smo se odpravili do Vallette, nakupili spominke in še en “Malta bus” za malega in se poslovili.
Moja dva še malo po mestu, jaz pa na bus – tokrat po drugi trasi, prestopanje v kraju Zurrieq, malce daljša pot, a bus za naprej sem dobil 🙂 Hja, ne vem, če je bilo 10 minut vožnje in že sme bil na cilju in se odpravil za znaki, nabavil karto (8€) in sem bil pri čolničkih.
Kljub napisom o čakalnih vrstah 15+ minut sem bil na vrsti čisto takoj… in k sreči so me posedli spredaj, ker sem bil pač sam 😀 Potem pa vozikanje okoli sten, v spodmole (ki jim pravijo jame :))… barve morja so res fantastične, znajo pa narediti iz vsega turistično atrakcijo, kapo dol.
Malo nelagodno sem se sicer počutil, ko je vodnik omenil čudovito modro barvo na levi strani čolna – pa so se kar vsi nekaj nagibali na levo stran čolna in z rokami tipali vodo (svašta) – no sam sem bolj molil, da se ne prevrnemo – pa ne zaradi strahu pred vodo, ampak zaradi foto opreme in vseh slik. A je bil strah povsem odveč 😀
Med ogledom, ki traja caa. 25 minut si ogledaš 8 “jam”, a še najbolj zanimiva mi je bila Blue Window cave, fascinantna modra barva, na drugi strani pa še svetlo zelena (ki pa je nisem zadovoljivo ujel v objektiv).
Obenem je jama modrega okna tudi zadnja v ogledu – tako da smo samo še odpluli direktno nazaj do izhodišča. Mogoče zanimivo samo to, da ko te pripeljejo nazaj, ne nabutajo turistov na isti čoln, ampak se le ta umakne in se postavi v vrsto v zalivček – lepo enakomerno porazdeljen biznis 🙂 Hja, že na netu sem ogledoval fotke modre jame posnete iz vrha pečin – pa sem potem odšel kar mimo avtobusne postaje in iskal stezico, ki bi peljala nekje po robovih, hoja po glavni cesti je kajpak dolgočasna. No, neko pot najdem in se odpravim proti pečinam – na robu pa prekrasni razgledi na čolničke pod mano in modro morje, nekje pod mano pa se je skrivala modra jama.
Še malo navzgor in okrog in že sem videl isto kot na netu 🙂 Meni slonu podoben lok preko modre jame.
Nekaj časa sem le porabil za teh nekaj fotk (ND filter in želja po HDR vzame nekaj več časa),… pa sem se potem odločil, da se do prestopne postaje Zurrieq kar sprehodim – cesta je lepa zavita, s pločnikom, vreme pa sončno in toplo, na čase že vroče 🙂
Vrtove si uredijo kar v terasah – bolje izkoriščen prostor, so pa tudi na vhodih na vrtove vse mogoči znaki – No parking, No Entry,… pa saj me njihove vrtnine niti niso zanimale 🙂
DOkaj hitro sem bil spet na busu in nazaj proti “domu.” Popoldne pa je bilo rezervirano za družinsko pohajkovanje brez fotoaparata.
Se nadaljuje… še vedno 🙂
Be First to Comment