Malta – Gozo, Azurno okno

Večer prej smo že večino spakirali… Selimo se namreč… Na otoček na severu Malte – Gozo. Avtobusno karto itaq znamo že na pamet, zjutraj med kavico skočim še na bližnjo avtobusno postajo, da preverim kateri bus tam ustavlja – no problem si rečem, le kaj bi lahko šlo narobe? 😀 No, s tremi kufri se nekako potem le zbašemo na bus in se peljemo do prestopne postaje. No ja, karta je premalo natančna (oziroma sem jo preslabo pogledal) – prestopna postaja za X1 bus, ki pelje direktno do trajekta to ni bila. Eno uro čakanja, pride naslednji bus, ki bi naj bil pravi… in se peljemo… po 15 minutah ugotovim, da se peljemo skozi čudne kraje… spet 🙂 No, nekje izstopimo – in k sreči na pravi avtobusni za direkten prevoz do trajekta (čeprav do konca nisem bil prepričan, da je to – to :)) Šibamo notri – stojimo pri okencu, da bi kupili karte za trajekt, nikjer nikogar. No, nekdo se le primaje in pove, da karte kupimo na poti nazaj – svašta, ampak OK. Cajt za kavo je še bil, ker nam je trajekt odpeljal ravno pred nosom – a so kar frekventni, vsake 30 minutk, tako da nismo dolgo čakali naslednjega…

Proti Gozu
Proti Gozu

Na Gozu se spravimo zopet na prvi bus, kupimo karte, ker za Gozo tiste iz Malte ne veljajo in obratno. 1€ – hm, to bo pa dražje kupovati vsako posebej… Zato v Victorii takoj nabavim 2 tedenski in ko ju imam že v roki berem cenik… 1€ je celodnevna karta za vse buse po Gozu – hudiča, pa smo ob 10€ – Brina se je moji zaletavosti lahko samo smejala, kaj točno si je mislila, pa še sedaj ne vem 🙂 Po 5 urah “popotovanja” končno prispemo na cilj – Marsalforn. Majhen, prijeten apartma v praznem bloku… Žena se odloči, da bo danes dan na off, kar pa jaz ne “zmorem” in sem bil že na busu 🙂 Do Victorie, kjer je prestopna postaja za kamorkoli na Gozu. Prispem, pogledam kdaj gre na slednji bus proti azurnem oknu – čez 60 minut. Ok, se usedem, enega prižgem… pa je šlo šele 5 minut… tako pa tole ne bo šlo. Pa sem šel na ogled Victorie. Zavite ozke ulice, ljudi kar precej… še na odhod pogreba sem uletel pri cerkvici.

Glavni trg
Glavni trg
Bazilika sv. Jurija
Bazilika sv. Jurija

Gornji del mesta, utrdbe prenavljajo, povsod mreže in znaki za prepoved prehoda… A mi je nekako le uspelo najti pot na obzidje, od koder se odpirajo čudoviti pogledi na vse strani…

Pogled na mesto
Pogled na mesto
One more...
One more…
Cerkev Ta' Savina
Cerkev Ta’ Savina

Pa je bil čas za odhod… bus ne bo čakal.

Vse zaprto :(
Vse zaprto 🙁
No ja...
No ja… priti tu mimo je umetnos… a ne za lokalce

Itaq sem se izgubil… avtobusne postaje nikjer, jaz pa samo še 10 minut časa… Hodim in hodim, vprašam enega lokalca, pa nisem ziher da me je zastopil in pokaže smer… vprašam še enega, pokaže v smer od koder sem prišel. 🙂 Že na pol tečem, ko le opazim “znano” križišče, od koder vem, da ni več veliko do postaje – sreča. Pri azurnem oknu brž pogledam kdaj pelje zadnji avtobus – že čez 45 minut. Pfu, cajta torej ne bo neomejeno… no ja, saj bomo še kakšen dan tu, a vreme danes je fantastično, jutri kdo ve kaj bo. Sicer pa je do okna vsega 5 minut hoje.

Prvi pogled na Azurno okno
Prvi pogled na Azurno okno
Še ena iz roba
Še ena iz roba

Vidim spodaj v “kraterju” potapljače – in še sam zlezem po ostrih skalah navzdol, za drugačen pogled na okno, preden zaide sonce.

Azurno okno
Azurno okno
Azurno okno
Azurno okno

Hja, čas leti pa je bilo 40 minut naokrog – in če nisem hotel peš “domov” je bilo treba počasi spakirat in do avtobusne postaje – a za eno fotko je bil še čas 🙂 Fungus rock.

Fungus rock
Fungus rock

Pa je bil še en dan pri koncu… še en dan uživanja, potem pa proti domu…

Se nadaljuje… 🙂

Sharing is caring
Written by:

One Comment

  1. […] Prejšnji dan sem bil pri Azurenm oknu sam, tokrat pa sem s seboj pripeljal še boljšo polovičko in najmlajšega, da si tudi ogledata to čudo narave. Vreme je bilo tokrat bolj nepriajazno, zelo vetrovno a vseeno zanimivo. Prejšnji večer sem (kot skoraj vsak večer) zopet nekaj prebiral po vodičih in prebral nekaj o “notranjem morju” in “sledeh vozičkov” (cart ruts) – pa sem imel razlog da spet malo prehodim območje, sploh ker ob predhodnem obisku ni bilo časa za pohajkovanje – zadnji bus je le treba ujeti […]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*