Tošč

Praznični ponedeljek je vremenoslovcem (kot že nekajkrat v zadnjem času) povsem spremenil napoved 🙂 Vse je boljše kot dež… A kaj, ko potem celo dopoldne običajno gledam v nebo in razmišljam: “Al bo zdržalo al ne bo?” Se bo počasi treba navadit, da je kar treba na zrak – drugače gre pol dneva, preden se kam odpravim.
Tokratni “after kosilo” izlet na Tošč. Z avtom se zapeljemo kar na sv. Jedrt, kamor običajno gonim bicikel – pa je bilo enkrat za spremembo fino opazovat ostale kako se mučijo po dolini Hrastnice in naprej v klanec 🙂

Tudi mi nismo ravno pravi “planinci”, a smo vsaj parkirali spodaj na “parkingu”, medtem ko se ostali s tipičnimi registrskimi označbami avotmobilov zapeljejo kar do cerkve – če bi bila vrata odprta pa verjetno kar do oltarja…

Pa da se ne bo kdo spraševal kaj je z barvami na fotkah ali bohnedaj kalibriral monitorja – spet sem se malo poigraval z HDR tehniko – bolj ali manj uspešno 😉 Je bilo kar naporno – naredim dve tri fotke, pa sem potem s svojimi kadilskimi pljuči komaj lovil boljšo polovičko in njeno sestro.

Moja ob bregu nad cerkvijo že malo protestira, da sem rekel, da gremo na sprehod, da tole pa ni sprehod, ker je tak breg! A sem nekako uspešno preslišal take komentarje in ni preostalo drugega, kot da smo nadaljevali 🙂

No, kmalu imam že dve s komentarji, da mogoče se bi pa res morali obrniti – mogoče ta pot sploh ni za na Tošč in bomo kar hodili in hodili… Tokrat taktika preslišanja ni več delovala in je bil potreben prehod na taktiko prigovarjanja… sam še na tistle hribček, tam je ziher vrh… K sreči sem imel prav, čeprav nisem bil popolnoma prepričan 😀

Končno vrh 1021 metrov nad morjem… Prav dolgo se tam nismo zadrževali, saj je prav nagravžno mrzlo pihalo, tako da smo jo kaj kmalu odkurili nazaj proti avotomobilu.