Bivak IV

Že v nedeljo 21. oktobra smo v okolico Bivaka IV med Stenarjem, Križem in Škrlatico odnesli jamarsko opremo inu nekaj hrane… priprave za večdnevno raziskovanje pred prvonovemberskimi prazniki… aaaa… vmes je žal zapadel sneg, tako da je bilo pobožnih želja o tem konec… in smo samo čakali kakšen lep dan, da iz gora nazaj prinesemo kar smo že odnesli gor 🙂

Torek, 30. oktobra – napoved je bila prijazna in smo šli… Z avtom v dolino Vrat – po zaledenelih klancih le nekako pridrajsamo do rampe – in parkiramo na povsem praznem parkirišču. Nahrbtnike na rame in gremo – jaz zopet brez fotoaparata – se Nace oglasi, da on ga pa ima – vsaj eden 🙂 In tako hodimo, hodimo, hodimo… gledam Naceta in ga vprašam, kje ima fotlc? Hja, v nahrbtniku… kar nisem mogel gledati, pa sem ga poprosil, če lahko nosim njegov fotoaparat – okoli vratu – bo vsaj kakšna slikca ratala 🙂

Pogled proti očaku

Hitro “prenastavim” njegovega kanončka na “svoje” in šibamo dalje… in škljocam sem in tja. Snega je bilo z višino vedno več, ampak vse v mejah normale. Ko pa smo dosegli travnat rob, so se pričele “muke božje” – mrzel veter v sunkih, snega pa nekje skoraj do riti… Smo se hitro odločili, da naredimo kratek postanek za velikim balvanom, kjer smo bili vsaj približno zaščiteni pred vetrom…

Vetrna zaščita

Kratek zimski dan nas je kar priganjal naprej… je bilo potrebno še do bivaka, malo naprej po robo v jamo in nazaj v dolino, tako da smo bili prisiljeni stopiti spet na/v veter 🙂

Uroš tipa stopnje pod snegom 🙂

Zavijemo ostro desno in se znajdemo pred detajlom, ki se nam je že porajal v mislih kot najtežji… Brez snega bi bil prehod cca. 5 minutk, tako pa smo jih porabili vsaj 40, da smo se prebili čez stopnjo – iskanje majhnih poličk pod snegom, kamor bi lahko stopili je naporno delo.

Na tem delu smo zabili največ časa

Okrog ovinka pa spet krasno, sonček, brezvetrje… uuuuu… samo udrlo se je vsake toliko skoraj do riti…

Skoraj na cilju
Proti bivaku

Hitro smuknemo v bivak, da smo se skrili pred vetrom, ki je tu spet hladno in neusmiljeno pihal. Plan – skok do jame, poberemo robo in nazaj v bivak – rečeno – storjeno. Pred odhodom v bivaku razdelimo robo, da ne bi samo eden nosil v dolino vsega tistega futra 🙂 in se odpravimo proti dolini.

Nekje je bilo treba kar po riti.

Veter pa je neusmiljeno bičal in prinašal ogromne količine svežega pršiča.

Igra vetra in sonca
Himalaja 🙂

Malo nižje pa, uf, končno brez vetra in takoj nam je bilo vroče – zmečemo iz sebe odvečne cunje, ovekovečim razgled na dolino Vrat in šibamo dalje.

Dolina Vrat

Malo pred avtomobilom  še zadnji škljoc… zopet pogled na Triglav, potem pa smuk v avto in k Aljažu na pivo (pa kuhano vino in čaj).

Še zadnji pogled na Triglav

 

Več slikic pa v GALERIJI

..

.

© 2012, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

3 komentarji

  1. 8 novembra, 2012
    Reply

    Miške so v takih vremenskih razmerah lepo na toplem globoko pod zemljo!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

*