Bivak IV

Že v nedeljo 21. oktobra smo v okolico Bivaka IV med Stenarjem, Križem in Škrlatico odnesli jamarsko opremo inu nekaj hrane… priprave za večdnevno raziskovanje pred prvonovemberskimi prazniki… aaaa… vmes je žal zapadel sneg, tako da je bilo pobožnih želja o tem konec… in smo samo čakali kakšen lep dan, da iz gora nazaj prinesemo kar smo že odnesli gor 🙂

Torek, 30. oktobra – napoved je bila prijazna in smo šli… Z avtom v dolino Vrat – po zaledenelih klancih le nekako pridrajsamo do rampe – in parkiramo na povsem praznem parkirišču. Nahrbtnike na rame in gremo – jaz zopet brez fotoaparata – se Nace oglasi, da on ga pa ima – vsaj eden 🙂 In tako hodimo, hodimo, hodimo… gledam Naceta in ga vprašam, kje ima fotlc? Hja, v nahrbtniku… kar nisem mogel gledati, pa sem ga poprosil, če lahko nosim njegov fotoaparat – okoli vratu – bo vsaj kakšna slikca ratala 🙂

Hitro “prenastavim” njegovega kanončka na “svoje” in šibamo dalje… in škljocam sem in tja. Snega je bilo z višino vedno več, ampak vse v mejah normale. Ko pa smo dosegli travnat rob, so se pričele “muke božje” – mrzel veter v sunkih, snega pa nekje skoraj do riti… Smo se hitro odločili, da naredimo kratek postanek za velikim balvanom, kjer smo bili vsaj približno zaščiteni pred vetrom…

Kratek zimski dan nas je kar priganjal naprej… je bilo potrebno še do bivaka, malo naprej po robo v jamo in nazaj v dolino, tako da smo bili prisiljeni stopiti spet na/v veter 🙂

Zavijemo ostro desno in se znajdemo pred detajlom, ki se nam je že porajal v mislih kot najtežji… Brez snega bi bil prehod cca. 5 minutk, tako pa smo jih porabili vsaj 40, da smo se prebili čez stopnjo – iskanje majhnih poličk pod snegom, kamor bi lahko stopili je naporno delo.

Okrog ovinka pa spet krasno, sonček, brezvetrje… uuuuu… samo udrlo se je vsake toliko skoraj do riti…

Hitro smuknemo v bivak, da smo se skrili pred vetrom, ki je tu spet hladno in neusmiljeno pihal. Plan – skok do jame, poberemo robo in nazaj v bivak – rečeno – storjeno. Pred odhodom v bivaku razdelimo robo, da ne bi samo eden nosil v dolino vsega tistega futra 🙂 in se odpravimo proti dolini.

Veter pa je neusmiljeno bičal in prinašal ogromne količine svežega pršiča.

Malo nižje pa, uf, končno brez vetra in takoj nam je bilo vroče – zmečemo iz sebe odvečne cunje, ovekovečim razgled na dolino Vrat in šibamo dalje.

Malo pred avtomobilom  še zadnji škljoc… zopet pogled na Triglav, potem pa smuk v avto in k Aljažu na pivo (pa kuhano vino in čaj).

Več slikic pa v GALERIJI

..

.