Blegoš

No, tokrat pa z drugo polovičko zakoncev Zaplotnik 🙂 V nedeljo, v mrzlem jutru me Urša pobere direktno pred blokom (kakšen luksuz :)) in se odpraviva proti tokratnemu cilju – Blegošu.
Tistega silnega napovedanega snega v petek v našem koncu ni bilo – priznam, nekaj otroškega razočaranja je bilo, pa ne pri našem najmlajšem, ker vremenske napovedi niti ne posluša, niti ji ne verjame – ampak kar pri našem najstarejšem (khm, piscu teh vrstic). No, pustimo pri miru detajle 🙂 Na izhodišču mrzlo, mrzlo, mrzlo – tako da sva hitro smuknila v pancerje, smučke na noge in po fini špuri navzgor…

Gledava, kakšne polomije od lanskega žledu ni videti… Sem ter tja kaj podrtega a nič alarmantnega. Breg pa ravno pravšnji, da sva bila hitro ogreta… Nekaj je sicer jamrala, da vedno ko kam gre, nekdo skače okrog nje s fotoaparatom, a mi fotkat k sreči ni prepovedala 🙂 Vmes celo nekaj oviratlona na smučkah, pod kočo pa prvi “večji” obvoz zaradi skupine padlih… dreves.

Kmalu pa tudi prvi sončni žarki, poezija, toplina (no ja vsaj malo :))

Pred kočo pa fantazija… in nisem imel srca, da bi šel kar mimo… Urša čaj, jaz zeleno pivce in uživanje na sončku v brezvetrju (khm, mogoče zavetrju) in razgledu proti vrhu.

Tudi pivca in čaja enkrat zmanjka (pa ne v koči, da ne bo pomote) in sva se odpravila naprej… Žičnica zopet ne dela, pa sva šla kar peš.

Vrh pa vetroven in gol – sneg spihan, da sem si moral prej skoraj na ogled proge, kod odsmučati do grebena, da ne bo preveč skal obrušenih. 🙂

Kamniško Savinjske alpe so nekako privabljale neke temne, čudne oblake… druga stran pa skoraj povsem sončna. Zapneva smučke, čelade na glave in fijuuuuu proti dolini.

Nekje na sredini prve doline pa prava podrtija dreves – in potreben prvi obvoz.

Naprej podobna zgodba, ampak se najde smučljiv prostor – ni pa smučarija več tako idilična kot je bila.

Ampak vseeno lepo preživet dan v domačem hribovju.

Kakšna fotka več pa v GALERIJI