Anže si je začuda vzel čas od svoje “smučarske brunarce” Pod tepko, potreboval sem potem vsaj še enega kandidata za modela in/ali lučkarja in ravno toliko sem jih še dobil – Petra B. Kakšne gužve oziroma ponudb za pomoč/sodelovanje še vedno ni (se počasi navajam :)). Tokratna akcija je bila v Najdeno jamo, ki me muči že od zadnjega obiska. Začetek v Najlepši hiši, kjer smo ob kavici spremljali prvi tek slaloma iz Maribora na TV in opazovali dežne kaplje zunaj. Vseh peripetij o poizkušanju vožnje z avtom čim bližje jami (brez snega bi bilo vse lažje) in skorajšnji izgubi “auspuha” pri ženinem avtu niti ne bi pisal danes. Zgornja splužena cesta bi bila že na začetku odlična izbira.
V jami smo kar hitro napredovali do Lijaka – tam naredili fotko dve, potem pa naprej proti Konglomeratni dvorani – in poiskat prehod do Putickove dvorane, kar je bil cilj/želja za tokratno akcijo.
Ker vsi vemo kakšni smo pregovorno Gorenjci, sem se tudi tokrat izognil preveliki potrati… Višja občutljivost (ISO), manj bliskov za osvetljevanje teh velikih rovov, dvoran. 😀
Na koncu v Konglomeratni dvorani pregledamo za možen prehod v zadnjo Putickovo dvorano – brezuspešno. A motivov nazaj grede ne zmanjka in se kot vedno spet malo zavleče.
Upam, da je ime kapnika zgoraj pravilno – v nasprotnem primeru naj me poznavalec popravi, da ne bo kakšne krivice… 😉
Anže je na koncu že nekam nestrpno spraševal o trenutni uri… a je ni nihče imel s sabo – jaz pa na foto aparatu (še sedaj ne), nisem vedel ali imam nastavljen poletni ali zimski čas 🙂 No ja, za par fotk je še potrpel, preden smo prišli ven sredi snežnega meteža mokrega snega.
Zaključek pa pri/v Krištofu – na pizzi in pivu (brez izjem :)).
[…] a te ekskurzije so vedno fajn Prvič sem bil tam še najstnik, drugič lani, vmes v isti jami še enkrat in pa prejšnji vikend. DZRJL ekskurzijo organizira že vrsto let, jama si vsekakor zasluži […]