De Paño

Po prihodu v nedeljo, je sledil spoznavni žur, tako da je bilo jutro hitro tu in odhod v prvo jamo na tem srečanju… Zadeva je potekala nekako takole, da je bil ob 7:30 zajtrk, ob 8:30 pa smo že morali biti na zbirnem prostorčku pred hostlom – vsaka jama je imela svoj zbirni kotiček za lažjo organizacijo odhodov. Da ne pozabim, katere jame si bomo ogledali smo si morali izbrati že precej pred srečanjem, da so lahko naredili urnik obiska za različne ekipe – razporediti 30+ ekip po 6ih jamah ni mačji kašelj 🙂 Za prvi dan so nam določili jamo De Paño, ki je bila tudi precej blizu hostla, tako da vožnja ni bila dolga.

Vsak ekipa je dobila svpjega vodiča po jami in gasa… Še sanjalo se nam ni, kako bo vse skupaj izgledalo…

Naš vodič nas je gnal najprej v krajši del jame, kdaj fotografirati in kdaj ne pa še sedaj ne vem točno, smo imeli majčkeno jezikovnih preprek… Mi angleško, vodič špansko,… a na koncu se je vse nekako izšlo, več ali manj smo samo kimali en drugemu 😀

Jama? Hja, tako nekako kot pri nas, samo precej bolj topla, cca. 14°C, tako da zeblo nas ni. Ob hoji sem opazoval okolico in si v glavi že risal kadre, ki jih moram ujeti ob povratku… a hudiča, ko nas je vodič peljal eno krožno varianto, zato sem kar hitro pričel fotkati bolj kot ne sproti, da kaj ne uide 🙂

Hm, pa smo bili kar hitro spet pod vhodom,… Ne, nismo še šli ven, samo v drugi del jame smo se namenili,… Pod vhodom smo občudovali tipične prebivalce te jame, planinske pupke in močerade zanimivih barv.

Pri “la bomba” strukturi kot ji pravijo, smo prav morali narediti fotko ali dve – medtem pa so nas fotkali in snemali za končni filmček kot smo zvedeli in seveda videli na koncu srečanja 🙂

Tu okrasje kar naenkrat postane precej bolj intenzivno in zanimivo kot v prvem delu jame, Anže in Mrt’n postavljata fleše, jaz pa smo pritiskam na sprožilec (Anže se včasih že pritožuje, da če mi še prožilec pritiska, ko že vse sam naredi :)).

Dokaj hitro (ja, jama je v celoti dolga samo cca. 1400m) smo dosegli zadnjo dvoranico tega dela… Pa je sledila malica – zjutraj so nam napakirali take sendviče, da bi se vsi trije najedli z enim, pa smo imeli vsak svojega… 🙂 Po okrepčilu pa spet fotkanje, saj zato smo se vendar pripeljali v Španijo 😀

In tako smo (kot običajno) počasi, v fotografskem tempu lezli nazaj proti izhodu…

So nam pa vhodno brezence opremili kar z lestvami, kar je bila verjetno kar pametna odločitev, je bil potem vstop in izstop precej hiter in ni bilo nepotrebnega čakanja in vrste…

Pa še zahvala vodiču – Josi nas je varno popeljal v in iz jame, govorili pa tudi nismo kaj preveč, bolj ko ne smo samo kimali en drugemu, kar je tudi ena izkušnja več 🙂

Na poti nazaj proti hostlu smo se ustavili še v vasici Puentedey in si ogledali zanimiv naravni most, Anže in Mrt’n sta se prepričala, da sta videla rečnega raka, a sta po polurnem brezuspešnem iskanju potem le obupala, da smo lahko odrinili naprej proti pivu – ja, tudi tu smo imeli zaključek akcije, kot se spodobi 🙂

Kakšna fotografija več pa v GALERIJI