Egipt 2010 – Zadnji dan v Kairu

Pa je prišel na vrsto tudi zadnji dan v Kairu… Zjutraj sva se zbudila in se odpravila proti kairskemu muzeju – ampak samo pred stavbo. Bil je petek – in petek tam doli je kot pri nas nedelja. Že takoj me je presenetil izgled ulice na kateri sva imela hostel – praznoooo?! Nikjer nobenih stolov, nikjer nihče ne sedi, nihče te ne cuka za rokav in pravi: “Coffee?” 🙂

Prazna ulica

Tokratni plan in časovni razpored, kolikor sva si ga naredila, ni vključeval ogleda notranjosti – sploh glede na to, da baje potrebuješ par dni, da si ga lahko ogledaš v celoti, pa še dejstvo, da ti ne pustijo fotografirat prav nič, midva pa sva navdušena fotografa, nama je “odvrnilo” željo po obisku. Z bato smo bili že na telefonu, da naju pobere pred muzejem, tako da sva se kar podvizala po ulici in skozi dve varnostni kontroli (jap, vse to preden sploh prideš do ticket – desk-a 🙂 Pred muzejem par škljocev, ko naju je že klicala bata, tako da sva po hitrem postopku zapustila območje muzeja in se vsedla v njen avto.

Ogromne ulice - prazne!
Pročelje kairskega muzeja

Za danes je bil urnik bolj na easy… In glede na to, da sva si v Kairu že ogledala vse, kar sva si zadala in zahvaljujoč bati še več, nama je tak urnik kar ustrezal 🙂 Odpeljali smo se proti 6. oktobru v zabaviščni park za otroke – jaaaaaa 😀 Evo spet turista in takoj so naju oblegali v risane junake oblečeni, češ naj se slikava z njimi. bata se je z njimi celo skregala, ker so nama rekli: “Welcome to Kairo!” Ne, ne, to ni Kairo, to je 6. oktober… ampak oni se niso dali 🙂 Simpatični so bili pa še vedno.

Gužva

Z Brino sva preizkusila skoraj vse “naprave” v parku, saj niso bile divje – drugače jih jaz ne bi okusil 🙂

Skladišče avtomobilčkov

Ogledali smo si tudi šov z delfini… Tribune so bile nabito polne, sam šov pa me je tako fasciniral, da sem popolnoma pozabil fotografirat… Zato od tam samo ena slika 🙂 Ravno preden se je pričel šov, pa se nam je pridružil še batin mož, tako da smo si delfine ogledali skupaj.

Polne tribune

Po delfinčkih in še nekaj vožnjah na raznih napravah pa na vlakec, s katerim smo se odpeljali po filmskem studiu – ogroooomna zadeva. Vozili smo se mimo kulis raznih snemanj, videli replike ulic Kaira, kjer snemajo videospote, reklame… Fascinantno!

Vlakec
Stari avtomobili in zadaj kulisa - če se ne motim - železniške postaje
Sfinga in Keopsova piramida
Sfinga in Keopsova piramida - od strani 🙂

Kulise za snemanje vojaških prizorov

Ogleda je bilo kar prehitro konec, a kaj ko smo imeli še plane pred nami. Privoščili smo si še pijačko… in pri nas bi verjetno vseskozi pil pivo… tam piva ni, so pa sokovi stotih različnih okusov – če obstaja sadje, potem obstaja tudi sok z okusom tega sadja 😀 Naprimer Fanta, pri nas poznam mogoče dva okusa… tam pa je vse pisano, toliko okusov – pa vsi kar sva jih probala so dobri.

Fanta

Potem pa smo kmalu zapustili zabaviščni park in se odpravili na večerjo. Ker sva z Brino oba hotela poizkusiti čimveč njihove hrane je batin mož izbral namesto naju in naročil kar cel “paket” – čisto preveč, ampak je bilo vse odlično 🙂 Sploh ne vem, koliko časa smo bili na večerji, ampak minilo je zelo zelo hitro, ob dobri hrani in še bolj pomembno v zelo zanimivi družbi. Pogovarjali smo se o marsičem, predvsem pa o islamski veri, in o muslimanih ker sva imela sedaj pred seboj specialista, ki je odgovoril na vsa najina vprašanja in razblinil marsikatero nebulozo, ki sva si jo mislila midva (no predvsem jaz), z nepoznavanjem njihove vere. Ampak to bi lahko bil povsem nov zapis.

Pekoča solata
Riž in začimbe zavito v liste vinske trte

Kaj je pa na zgornji sliki sliki na vrhu omenjenega se pa pri najboljši volji ne morem spomniti – kot nekakšne male filane paprike?! Mogoče mi pa bata priskoči na pomoč 😀

Brina je bila navdušena nad piščancem 🙂
Teletina

In za konec še…

Sladica

Na koncu sta naju odpeljala nazaj do Kaira, do tržnice Khan el Khalili in naju najprej še spraševala, če hočeva, da gresta z nama, da bova lahko zapravljala po ugodnih cenah, a sva se že prej odločila, da se bova sama preizkusila v barantanju s tamkajšnjimi trgovci, ki pa imajo (nekje sem prebral to super primerjavo, pa se ne spomnim kje) črni pas v barantanju 🙂 Preden smo se poslovili, nama je bata dala še uporaben nasvet – Stvar je vredna 1/3 začetne cene, če zbarantata do 1/2, je to dobro za vaju in za trgovca. Potem smo se pa res poslovili in nama je bilo z Brino obema težko pri srcu, a saj se verjetno še kdaj vidimo, pa da poizkusiva z Brino vrniti vso dobroto in usluge, ki sva jih dobila midva.

Potem pa brez fotoaparatov (sva jih pustila v hostlu) na tržnico, kjer sva barantala skoraj 3 ure in nakupila kar nekaj spominkov, parfumčkov in ostalih zadevic 🙂

p.s. Vse sva zbarantala vsaj na pol začetne cene 🙂

© 2010, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

3 komentarji

  1. 23 oktobra, 2010
    Reply

    Bi zdej spila eno njihovo fanto…! 🙂 Pa še lačna sem ratala. 😛

    Lepo spisano, slike pa kot vedno odlične.

  2. 24 oktobra, 2010
    Reply

    Jaz bi pa še … gledala fotografije. Boš dodal galerijo?

    Upam, da se še kdaj vrneta.

    Hrana pa makshi imaš na fotki pa kofto in pa tahino poleg solate… Pa krožnik različnih slaščic…(ki se sedaj niti slučajno ne spomnim imena, ker jih a ma res nikdar ne jem)

    lp, bata

    • 24 oktobra, 2010
      Reply

      bata hvala. Galerije za zadnji dan ne bo, ker nisem toliko fotkal 🙁 Sem bolj užival 😀
      Če bo vse posreči, se sigurno še vrneva, imava še marsikaj za videti in okusiti!

      Hvala za imena jedi – jaz vem samo da je bilo super okusno 😀

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

*