Elba #6

Šesti dan na Elbi, šesta “etapa” na biciklu. Kot prejšnji dan, sva se tudi tokrat pustila zapeljati na prelaz nad Lacono – spet sva prišparala 250 višincev in pričela s spustom. Sicer po cesti, a menda se podarjenemu konju ne gleda v zobe, kajne?

Vzpon do trailov je bil strm in vroč, pa še en kup prometa je bilo – predvsem hitrih voženj rally voznikov, ki so si očitno ogledovali traso prihajajočih rally etap. Res so bili (pre)hitri.

Proti stolpu San Giovanni.

Ko sva enkrat zapustila asfalt je bilo bolje. Srečevala sva samo še pešce in kolesarje.

Čudovita okolica.
Bike Land Elba zahod

Tu sva potem opravila par spustov po različnih trailih, vsakič cca. 150 višincev. Sicer (po Trailforksu) modro obarvani traili, a nekateri s kar precej adrenalinskimi vložki – sploh če jih ne preveriš, preden jih prepelješ.

Luštni, tekoči traili.
Parkrat tudi takole – gor!
Uživancija.
Fijuuuu…
Masso alla Guata

Ko sva odfurala vse “ta kratke”, je sledil še zadnji vzpon na Masso alla Guata. Večino vzpona sva zgonila, na koncu pa sva le morala tudi malo poriniti do vrha, kjer se je ponudil enkraten razgled!

Razgled!

Kmalu je za nama prisopihala gruča kolesarjev – in gozdiček po vrhom je postal “kolesarnica.” In to kolesarnica precej dragih koles.

Kolesarnica

Sledil je še vrhunec dneva – spust do morja! Tokrat po kombinaciji trailov vseh težavnosti (le zelenih sva se izogibala…)

Traili z enkratno kuliso…
… in podlago!
Pa s pogledom na morje tudi.

Za vsakim ovinkom nekaj novega, zanimivega, še vedno pa precej vroče – tudi vode na spustu ni bilo.

Vmes sva pri granitnem balvanu sedla v senco in se ohladila. Spusta kar ni in ni konec – enkrat za spremembo. ☺️

Fokus!

 

Šc izza ovinka…

Ko sva dosegla nekaj hiš, sva mislila, da sva že na koncu in bo nadaljevanje “cestno,” pa se je vseeno še nadaljeval spust po ljubši podlagi kot asfalt.

Šavje …
… skalce …
… in kaktusi.

Tudi temu spustu sva naposled prišla do konca – in že razmišljala o tem, kje bova zaključila ob kozarčku hladnega. Spet sva “zmogla” samo do Marina di Campo. Sva pa zamenjala vsaj bar, v katerem sva potem počakala prevoz “domov.”

Tokrat sva nabrcala 38km in 1250 višincev, pa še en kup slikic – in ker jih nisem vseh zmetal v prispevek jih je par več še tule. Če slučajno koga zanima.

Sharing is caring
Written by:

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*