Zapis je čisto frišen, spodnjo furo pa smo odpeljali že oktobra – toliko o moji ažurnosti.
Ko človek v petek dopoldan ravno razmišlja, da bo treba naredit plan za vikend – pokliče Matej in povabi na turo. No, pa en vikend ni bilo treba planirat.

Nimam pojma, kdaj smo zjutraj štartali iz Loke, malenkost čez 10. uro smo že jahali svoje konjičke pod Konjem proti dirkališču Grobnik. Pri dirkališču smo nekaj časa opazovali pogumne motoriste, potem pa vseeno hrup motorjev z veseljem zamenjali za šumenje makadama pod našimi kolesi – balzam! No ja, tud klepetal smo.

Najprej smo furali tak smotan makadam, pa potem nekaj asfalta, pa lepši kolovoz, … vsega po malem.


Na 18em kilometru smo imeli že prvi spustek – hitreje si šel, bolj je bil zanimiv. Na 23em kilometru pa prva daljša pavza (se je prilegla). Pogled na morje se je bolj slutil, saj se je v nižini vlekla neka čudna mrena.

Jesen
Pri nas je bilo že nekaj časa konec jesenskih barv – tu pa je gozd na enem delu kar zažarel v vseh odtenkih jeseni – res lepo.


Spet en spustek – po debeli podlagi odpadlega listja. Še enkrat – hitreje kot si šel, bolj zanimiv je bil.
No, za konec pa najlepši del trase – najprej nekaj prečenja po prekrasnih travnatih bregovih do zadnje poslastice dneva, krasnega spusta!



En je bil precej lačen, pa se je usedel in jedel MAKARONE! – ostali pa smo potem tudi izrabili čas za prigrizek in/ali pavzo.

Po pavzi še en mal prečenja.


Poslastica za finiš
Sledil je enkraten, razrukan, kamnit spust. Res fajn, kliče po še!






Zgornja fotka je bila zadnja, preden sem prerezal gumo nekaj nižje. S skupnimi močmi smo zadevo vseeno rešili. Zračnica + gumijasta “flika” + vezica, pa en kup nasvetov. Tudi takih, da se moram peljat bolj nežno … V glavnem zasilna rešitev je zdržala do izhodišča!


Da ne bi bil jaz edini je še en preluknjal zračnico. Hitro je bila zamenjana in smo jo ucvrli dalje.


Na dnu spusta pa taistega s prej prazno gumo in Mateja od nikoder. Ravno ko se je štromar zrajtal, da bi mogoče šel nazaj preverit, sta se le pripeljala. Je imel srečnež po 100 metrih spet defekt.
Na kratko – enkratna tura, 50 kilometrov, 1200 višincev, trije defekti.
Be First to Comment