Grta, dovta – tam v bližini Pece

Koroška

Enkrat sva tam okrog s Petrom že kolesarila – tam nekje pod Raduho tja do Smrekovca … Spomnim se samo, da je tam povsod breg in da sem bil na koncu fure / ture crknjen! 😅 Tokrat je bil cilj Peca oz. Dom na Peci. Doma sem večer pred odhodom na brzino malo pogooglal in zvlekel dol par gpx datotek “preverjenih” bicikel poti. Kar takoj povem, da mi niso prišle prav nič prav – je Peter furo začinil (kot običajno) po svoje. 🤣

Jutranji start

Štart v Črni na Koroškem – enkrat za spremembo navzdol – do kofeta v bar Izložba, mimogrede pa sva dobila še par informacij o poti do Doma ne Peci – pa da se zgubit ziher ne moreva – sam dol morava priti. 😄

Jutranje sonce

Od odcepa glavne ceste se najprej pot postavi precej pokonci – bi bilo kar za obupat, a se na makadamu kasneje le zravna v neko znosno naklonino.

Lepooooo 😍

Gor grede sva delno sledila 34. etapi STKP – sva hotela več, a za furo skozi rudnik je 30 € na glavo pač malo preveč za najin budget … Je bilo vseeno fajn. Pri koči na Pikovem naju nekdo usmeri navzdol in nekam okrog. Po kratkem spustu se vseeno na mobitelu prepričava da gre tura tudi brez spusta. Zbrcava tisti klanček nazaj in namesto po makadamu navzdol zavijeva takoj za cerkvico na kolovoz strmo navzgor. Sledilo je lepo prečenje, kjer sva enkrat bicikle bolj vlekla kot poganjala, ostalo pa se lepo zvozi.

Jesen

Počasi pribrcava do odlagališča pločevine, beri parkirišča. Noro, težko bi našel mesto na tem koči najbližjem parkirišču. 😳 Tu srečava več planincev/obiskovalcev – in prav vsak mi pogleduje tja pod noge nekam. Šele kasneje se zavem, da preverjajo ne če, ampak kje imam spravljeno baterijo, ampak trenutno brcam še na žgance. 😜  Od parkinga dalje pa ovinki inu serpentine proti Domu na Peci ne dajo kaj veliko prostora za počivanje. Se kar krepko poganja pedala.

Po vlaki

 

Samo še malo …
Dom na Peci

Vmes se nama je še sonce skrilo, ravno pod kočo pa je okrog betic pričel pihati še mrzel veter. Ravno pravi čas sva prišla do koče. Notri v zavetje, na pol litra hidracije in malico – odličen ričet imajo. 👍 Na toplem si človek hitro odpočije. Po pregledu vseh mogočih prospektov okoliških ponudb, pregledu zemljevidov na telefonu (uporabljava aplikacijo Locus maps) se nekako le spraviva iz zavetja in dalje. Pred bajto zamenjam še zavorne ploščice ki so že nekako čudno “praskale” po disku. Zaradi oblačnosti in vetra se za vzpon na Peco ne odločiva.

Hvala za postrežbo!

 

Votlina kralja Matjaža

Če si že pod Peco, se človek težko odpelje mimo votline kralja Matjaža – on tam dremucka že od nekdaj. Kolesi pustiva nekje pri eni smreki, za enim hribčkom in peš slediva puščici na telefonu. Le ta naju pripelje direktno do vhoda v votlino.

Vhod

V votlini sva škljocala tega kralja potiho, samo da ga ne zbudiva – kdo ve kako tečen bi bil po tako dolgem spancu. 😬

Zaspanec

Po ogledu pičiva nazaj proti biciklom – pa sva zgrešila smer. Ne najdeva kraja kjer sva pustila kolesi. 🙄 No ja, po nekaj lutanja ju le najdeva in zajahava. Spust? Locus maps ima vrisane neke vlake proti dolini Tople, za katere niti nisva vedela če so vozne. A so bile, lepe, strme in zavite. Le na vsake toliko časa sva pri razcepih preverjala če se nisva mogoče znašla na kakšni “slepi” vlaki. Med spustom se odpre pogled tja proti grebenu Pece in tudi globoko v dolino Tople kamor sva se spuščala.

Kam greva?
Enkratni razgledi

 

Dolina Topla

Konec spusta, začetek vzpona – in to kakšnega. Uf, svet se tu postavi pokonci. Če se hočeš tu zameriti otroku, mu za rojstni dan nabaviš bicikl. 😂 Ampak res, takih klancev ne pomnim. Je pa res, da tiste najtežje detajle raje hitro pozabim.

Jesenske barve

Po približno 400 vm vzpona pripedalirava do sedla – od tam pa spet (nekaj časa) spust! Olajšanje! Vmes narediva še postanek za banane + čokoladice. Peter pa spet brska po svojem telefonu in dela načrte za naprej …

Pavza

No ja, tu je vsaj svet bolj odprt, razgledi pa skrajšajo kakšen meter muk, ko spet pričneva rinit nekam navzgor. In to samo zato, ker je tam na kuclju neka lepa cerkvica sv. Ane. Priznam, lična mala cerkev, z urejeno okolico in krasnim razgledom. Če bi imela še sonce, bi bilo že kičasto. 😍

Barve

Sledil je hiter spust do Koprivne, tam pa polnitev vodnih zalog in preračunavanje … Možnost – hiter spust do izhodišča ali pa še malo vzpenjanja in prečenja? Verjetno nihče od naju ni hotel reči – dovolj je! 😃 Pa sva že pedalirala navzgor … Sicer z že malo kalkuliranja, koliko dnevne svetlobe nama je ostalo – s seboj namreč nisva imela lučk. Mimo cerkve sv. Jakoba še naprej do Zgornjega Slemena. Srečen – ker je bilo za ta dan dovolj plezanja navzgor.

Voda vedno prav pride

 

Razgled pri cerkvi sv. Jakoba

Trpljenja do Zgornjega Slemena nisem ovekovečal, sem imel še sam s sabo precej dela. 😓 Za spust sva izbrala vlako (spet vrisano v Locus maps), a je bila že precej na začetku (k sreči) zaprta zaradi izdelave nove vlake. Plan B – hiter spust skozi vas Mlinarsko do izhodišča.

Razcep

Tam pa hitro bicikla na avto in domov via Jezersko. Mrzlo pivo sva si privoščila šele v domači Škofji Loki – če bi ga spil tam, dvomim da bi še peljal domov. 🍺 🥱

Kot običajno GALERIJA – če ima kdo viška časa …

© 2019, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

2 komentarja

  1. Peter
    november 1, 2019
    Reply

    Bilo je odlično, na Koroško bo še treba iti.

    • Simon
      november 6, 2019
      Reply

      Se strinjam! Kdaj greva? 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*