Kela

Nov začetek

Jamo s presledki obiskujemo, raziskujemo, merimo s presledki že več kot desetletje! Načrta pa nekako nismo uspeli spraviti skupaj – do letošnjega leta. No ja, oddali smo načrt vhodnih delov jame. 🙂 Ostali deli so v ponovnem merjenju in risanju … 🙂 Tokrat se nas je nabralo za 2 ekipi! Merilna + fotografska + 1 zunanji gost. 8 ljudi, 1 avto – in smo šli sobotno jutro dva vikenda nazaj, po kavici, proti Soriški planini in dalje proti vhodu v jamo.

Pri vhodu

Včasih smo od parkirišča do jame vsaj 20 minut švicali pod pretežkimi nahrbtniki, tokrat pa nas je izposojeno vozilo pripeljalo direktno pred vhod – luksuz. Jutro je bilo sveže, zato smo iskali toplino na jutranjem soncu – vsaka °C šteje. 🙂

Nove “vrečke” za fleše 😍

 

Kombinezon za fotkanje je opral, na rokavice pa pozabil 😂

V jamo se spustim zadnji – in to komaj. Na sončku zunaj je postalo tako prijetno, da se mi ni ljubilo v temo, na prepih v hlad … Koga farbam? Komaj sem čakal po dolgem času spet jamski ambient.

Dol
Do dna

Na dnu vhodnega brezna čaka foto ekipa, da skupaj nadaljujemo navzdol. Pičimo … Po destih minutah dohitim opremljevalce – menjajo vse svedrovce, stari so kaput. 😬 Čakam preostale … Ni jih. Da niso mogoče zašli? V tej jami povsem mogoča situacija. Grem nazaj – najdem vse tri – dva kadita, tretji pa nekako ne more preplezati 3 metrske stopnje navzdol. Komična situacija, ki jo nekako zvlečemo navzdol prek stopnje. 🤣

Na “dnu”, po nekaj ožinah, parih metrih štrika, nekaj sidrišč – ki bi jih moralo biti več – spet pridem do prve ekipe. Gost in Pero se stiskata nekje nižje, ostali pa pregledujemo razpoko vstran, ki se odpre v lepo brezno – navzgor. Plezanje gor takoj opustimo – verjetno bomo do tja prišli z vrha – enkrat, ko bo načrt spedenan. Marko mi je že takoj na začetku ponujal en sendvič, pa sem raje vzel pol enega, pa še pol drugega. Se manj sliši, pa še dva različna je imel – če bi vzel celega bi (ziher) dobil slabše polnjenega. 😉

Akcija

Po okrepčilu pa “akcija”. Nace za modela 🏋️‍♂️, Berto za lučkarja. 🔦

Gor…

Je bila foto ekipa večinoma celo hitrejša od merilne – čeprav smo bili precej časovno potratni – plezanje, spuščanje, menjavanje,… Sem bil nekaj časa spodaj, pa potem malo zgoraj – Nace in Berto pa potrpežljivo ubogala in čakala prvo čik pavzo.🚬

Je bil kar užitek ponovno usmerjati fleše in testirati različne kombinacije. Zaporednih brezen je bilo kar prehitro konec.

Ta pogled 🤔 😂

V zgornjih, labirint, delih ju povabim, če gremo še na brzino pogledat v nove dele, pa najstarejši ni bil ravno navdušen … Sta me raje malo zameglila v kamrci. 🤨 Po pavzi pa sva se z Bertotom še malo preplazila tiste zgornje rove in veselo ugotovila, da bomo imeli še precej dela.

Šepetalec stenam v meandru

 

Dno vhodnega brezna

Na vhodnih delih je potem začela na ohlajeno foto opremo delovati tudi temperaturna razlika – in kljub sprotnemu brisanju kondenza z leče so nekatere fotke bolj umetniško zapacane 😉

Marko se skrije med jesenske barve

 

Skupinska

Zaključek pri Macesnu v Sorici, kjer je velika pica res VELIKA!

Fotka, dve več pa v GALERIJI

 

© 2019, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

*