Guli pass

Tretji dan Gruzijskih dogodivščin. Tokrat je bil v planu vzpon na Guli pass. Po zajtrku se naložimo v “kombije” in proti izhodišču, vasi Bagvdanari.

Smo že kar zverzirani in vsi smo hitro na smučkah in v vrsti za odhod. V daljavi so se nam celo prikazali zasneženi vršaci objeti v modro nebo – mogoče nam pa vreme celo služi.

Ni trajalo dolgo, ko se je zaprlo nebo, a smo vseeno lahko opazovali okoliške vzpetine. Celo Detsili, vrh, ki smo ga obiskali dan prej se nam je kazal celo pot navzgor.

Vas Guli

Vzpenjali smo se mimo porušene vasice Guli, do cerkvice, kjer nam je vodnik Makho le privoščil požirek in trenutek da pridemo do sape.

Pavza seveda nikoli ni bila prav dolga. Se mi zdi, da ti lokalni fantje tega tako ali tako ne potrebujejo. Vedno sveži, nasmejani in naviti!

Nad gozdno mejo je bilo vse bolj sivo belo. Bolj malo statičnih “opornih” točk za oči, le počasi premikajoče se postave, ki so se vzpenjale navzgor po belih valovih.

Stene Ushbe nad nami smo lahko le slutili – ob lepem vremenu mora biti tu fantastičen razgled. No ja, saj ne moremo imeti vedno vsega.

Teren je postal strm, razmere pa vse bolj nesigurne, zato smo napredovali počasneje. Za povrh pa se je od nekod prikradel še veter. 🙄

Malo pod sedlom, na cca. 2700 mnv je padla odločitev, da ne tvegamo in smo z vzponom zaključili.

Spust

Malica, hidracija, priprave in spust – uživaški spust. Ljubitelj Ortovoxa, ki se je potikal nekje v ozadju, bi se verjetno križal ob tem, kako smo vozili en prek drugega – a smo vsi preživeli in neizmerno uživali.