Velikokrat mi govorijo, da traja in traja, preden objavim fotke in spišem malo teksta na tale blog… No, tokrat pa sem še sam presenečen – vmes je celo sneg pobralo 🙂 Pa čeprav je od obiska par dni več kot teden 😀 Deževje v dolini je tisti konec tedna pomenilo sneženje v višinah,… Spremljanje nešteto kamer in objav na fb me je pripeljalo do ideje za obisk Slemena v soboto. Sicer za Anžeta ni nek izziv, zame po angini pa ravno pravšnje razgibavanje – nismo narejeni za peglanje kavča, čeprav včasih paše 🙂 Plan – sončni vzhod na Zelencih, potem do jezera Jasne in naprej na Vršič… Vstajanje in odhod sredi noči, obvezna kavica na avtobanu in naprej proti Kranjski Gori – hm, nad Zelenci je vse zabasano, pa se odpeljeva kar do Jasne – zgodba nič boljša… Megleno, a kaj hočemo, če smo že tu, pa naredimo par jesenskih fotk. Par minut kasneje pa vau – v megli se je odprlo okno za pogled direktno na vrh Prisojnika, ki je ravnokar ujel prve zlate žarke jutra.
Par fotk v mrzlem jutru in sva zaključila na prvi lokaciji… Se zapeljeva spet nazaj proti Zelencem, če je situacija kaj spremenjena, pa se spet obračava – je bilo še slabše kot prej… Zgodnja sva bila, pa sva si privoščila še en kofetek v Kaplci (ne najdem na netu, pa nisem prepričan če je pravi kafič :)). Verjetno bi bil z biciklom prej na Vršiču kot s Hondico, no ja, vem za drugič, da jaz peljem, če je cesta slučajno kaj bolj grbinasta kot na kakšnem F1 dirkališču 😀 Na jurja šeststo pa že kar zima in to čisto ta prava s snegom. Preobuvanje na brzino in po gazi v breg.
Kmalu naju na pobočju ujame sonček, potem pa so macesni zažareli v tisti zlatorumeni, oranžni barvi – no tam se je potem tempo malček ustavil – je bilo potrebno ovekovečiti prav vso barvno raznolikost. Ni namreč velikokrat možnost ujeti zlate macesne, bel sneg in modro nebo – na kratko fantazija.
Od sedla dalje so bili macesni še v senci in barva ni bila prav izrazita.
A se je kmalu v macesne spet uprlo sonce in spet smo bili v barvah, motivov pa toliko, da nisem vedel kam naj se obrnem in kaj na fotkam, oh te sladke skrbi 🙂
Med potjo sva srečala fotografa, ki je na Slemenu preživel (sodeč po odličnih fotografijah) precejšen del noči in zgodnje jutro. Na Slemenu okrog jezerc pa kar mala gužva. Enih par je čakalo pri jezercih, da bi ujeli tisti znani kader z Jalovcem v ozadju… A si je Jalovec sramežljivo nataknil megleno kapo, odseva v lužici pa tako ali tako ni bilo, ker je bila kar fino zamrznjena… Midva sva jo potem ucvrla kar na Slemenovo špico, pogledat kakšen razgled se nudi z vrha…
Vase zlijeva malo toplega čaja, nad Mojstrovkami se je “zaredil” en tak gost, debel oblak in zakril sonce, pa sva se odpravila nazaj proti izhodišču.
Očitno sva tisti dan ujela pravo uro za obisk Slemena, ko sva se vračala, so se tja namreč že pričele procesije – no, kdo pa ne bi hotel videti ta raj na zemlji 😀
Lep dan, zaključila pa sva ga spet v Kaplci – ob kostanju in moštu 🙂
Fotka ali dve več pa v GALERIJI
Be First to Comment