K coprnicam

Vabilu na MTB turo se stežka uprem, če pa je ta na meni novem terenu pa skoraj nemogoče. 🙂 Tokrat smo jo ucvrli na Slivnico – menda nekdaj domovanje čarovnic, coprnic, vešč, …

Start bolj pozen, ker sta morala “organizatorja” pripotovati iz oddaljene Ajdovščine. Dobimo se pri predjamskem gradu v Cerknici, startamo pa malo višje. Boljša polovica in tamali sta si zadala osvojiti vrh peš, ostali trije pa smo zajahali bicikle. Do doma na Slivnici kar lepo po makadamski cesti, cca. 450 višincev.

Vzpon.
Spust 1

Po pavzi, kofetu, radlerju in klepetanju pa ta fletni del – spust v smeri Grahovega. Od doma najprej odpedaliramo do vrha – če nisi bil na vrhu, potem nisi bil na Slivnici. 😂 Ena sama uživancija!

Ko kolesarje “razmeče” 🤣
Včasih se gre pač peš.

Hitro, res hitro je bilo konec spusta. V planu je bil še en – in to pomeni ponovno brcanje navzgor. Pa ni bilo tako težko – tempo je bil res fajn, pogovorni.

Spust 2

Že med vzpenjanjem navzgor, so nam coprnice kuhale nevihto nad nami, zato smo večkrat pogledovali v nebo in na telefone ter spremljali premikanje dežja. K sreči smo bili na robu neviht in nad nas, razen nekaj kapljic, niso pripotovale.

Sicer je bil plan, da se pri domu na Slivnici nekaj poje, a nam je grmenje sporočalo, da bo bolje, če jo odkurimo v dolino. 😬 Tudi ta spust, v smeri izhodišča, fenomenalen. S kar nekaj izdelanimi skoki in bandami. Priznam večinoma sem peljal “pussy” linijo.

Spust 2
Prečenje.
Brzina 🙃

Za zaključek ture fašem še defekt (dolgo, predolgo že razmišljam o tubeless varianti). Ker je bilo izhodišče že zelo, zelo blizu, v dolino pospremim bicikl kar peš. 😣

Luka & Nina – hvala za tole, super je bilo!

Nabralo se je 25 km in skoraj jurja višincev.

© 2020, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*