Tokrat enkrat za spremembo peš namesto s kolesom in pozno popoldan namesto zjutraj. 😉
Odkar ima boljša polovica neko TinkaPlaninka knjižico bi vseskozi vandrala po hribčkih in gorah – pa me je med tednom en dan speljala na greben nad Tržičem.
Zapeljala sva se pod planino Pungrat, parkirala, se preobula in kmalu sopihala direktno po travniku navzgor proti gozdu. Markacije sva k sreči malo pod gozdom le našla, da ne bi lutala kar direktno proti grebenu.


Edini problem vzpona na greben je ta, da imaš eno urco ene in iste razglede. 🧐 Ko prideš enkrat na greben, je vse skupaj precej bolj raznoliko in zabavno. No ja, zabavno zna biti tudi vijuganje med borovci in med travami po strmem pobočju. Kako si ga vzameš – lahko trpiš, lahko pa uživaš.


Ne, sej drugače ni tolk hudo – ker razgled je enkraten, pa še z vsako serpentino se ti spremeni. Enkrat zijaš na zahod, drugič na vzhod – i tako sto puta! 😊

Greben

Ko enkrat doseževa greben je potem vse takoj lažje, žena lažje in bolj z navdušenjem hodi, jaz pa še bolj navdušeno pritiskam prožilec na fotoaparatu. Kako sem se imel na izletu itak vedno izvem potem doma, ko fotke pogledam. 😁


Vnema sicer malo pade, ko zagledava končni cilj – a res ni tako daleč, kot se vidi. En, dva, tri, pa ena jeklenica vmes in si tam. Čisto res!



Na vrhu majčkeno neprijetno pihlja, zato se kar hitro odpraviva navzdol, v smeri planine Šija. Po isti poti se pa res ne hodi, če ni nujno potrebno. 😉





Veliko Kladivo je eden lažje dostopnih dvatisočakov pri nas. Je pa vsekakor manj obljuden kot bližnji vršac Veliki vrh ali oblegani Viševnik. 😉
Ja, res lep izlet.
Bom kmalu kupila še kakšno drugo barvo majice. 😉