Mal’ naokrog

Priznam, tale korona situacija mi trenutno ugaja! Sedaj ko ima še mulc (in posledično tudi zasilni učitelj – jaz) počitnice je pa še toliko bolj fino. 😉 Nekako ne pogrešam jutranjih ritualov in siljenja otroka med knjige in zvezke – še meni se nikoli niso zdeli tako blazno zanimivi. Pa še za kolo se najde več časa kar naenkrat – to pa šteje! Sicer smo omejeni na občino, zato so tudi fure (več ali manj!) prilagojene, a Škofja Loka je le ena taka fajn občina, sploh za gorsko kolesarjenje.

Jutro

Ob 9ih se ravno prav ogreje, da se fura prične v kratkih hlačah in rokavih. Če prej ne pa ogreje vzpon do našega gradu. Najprej do Kobile, nato pa kar po asfaltirani cesti do Breznice pod Lubnikom. Nad Breznico sledi lep spust proti sedlu in vzpon proti Mlaki nad Lušo – en lepših krajev tod. Sploh sedaj, ko vse cveti. 😍

Vse cvetoče
Oglje BO!

Vzpon do Zaprevala in prek sedla do Četene Ravni – od tam pa ob dihanju na škrge spet v klanec, katerega kar ni konca! 😖

Zapreval
Od tu samo še na nožni pogon.

Skoraj na vrhu pri štartni hišici počijeva, hidrirava in se grejeava na sončku. Na travniku pod nama se nekaj padalcev pripravlja na vzlet. Preden odrineva dalje, so že visoko v zraku in uživajo.

Tudi spomladi je pestro na Starem vrhu

Domačin nama obrazloži, kje bi lahko najlažje nadaljevala do Rovt – naslednjega “cilja.” Po navodilih nekako le pribremzava do tja, od tam naprej pa vse mešano – lepe enoslednice, makadam, razrite vlake, strmi klanci tako navzgor kot navzdol … A vseeno uživancija.

Tja nekam …
Vedno ne gre vse po načrtu.
Spet na vozni podlagi – zadaj Lubnik.
Golica

Do Golice nekako prikolovrativa, tam pa za sput v Dolenjo vas spet povprašava pri eni hiši – cesta namreč ne pride v poštev. 😉

Sicer so bila navodila precej zakomplicirana – tukaj direkt, pa pri tretji vlaki desno, pa pri boljši naslednji potem levo, … – ne moreta zgrešit! No, pa vseeno sva. 😂  Pri vsakem križišču vlak sva nekako vohala kam. Držala sva se bolj severne smeri, da bi prišla v dolino čim nižje proti Škofji Loki.

Kam, le kam?
Miklavška gora
Oviratlon
Tudi tukaj ni prav …

Na koncu nama je le uspelo, … Edini minus fure – ob koncu si zunaj nikjer ne moreš privoščiti zasluženega piva! A baje bo tudi to od ponedeljka dalje drugače. 😊

Skupaj sva nabrala švoh 43 km in 1300 višincev.

© 2020, Simon. All rights reserved.

Sharing is caring
Written by:

Be First to Comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*