Veteranska ekskurzija

Nisem veteran, a te ekskurzije so vedno fajn 🙂 Prvič sem bil tam še najstnik, drugič lani, vmes v isti jami še enkrat in pa prejšnji vikend. DZRJL ekskurzijo organizira že vrsto let, jama si vsekakor zasluži obisk in ogled, pa tudi z raziskovanjem še niso končali. Loški jamarji smo bili v isti zasedbi že tretjič… Anže zunanji “opazovalec”, jaz in Mrtn pa sva se odpravila do Putickove dvorane – ja tiste, ki smo jo brezuspešno iskali na prejšnji akciji.

Pred jamo nama natančno razložijo kam morava… a še dobro, da sva v jami srečala še tri mandlce, ki so nama povedali bolj natančno, pravilno pot, tako da sva hitro prišla do številčne ekipe, ki je pripravljala prečko prek jezera…

Ravno v napačnem trenutku sem se odločil, da med čakanjem narediva z Mrtnom fotko ali dve v obratni smeri “delovišča”, ko se je Gregu odlomil rogelj, okrog katerega je bil navezan in je čmoknil v hladno, umazano vodo – no ja, smeha ni manjkalo, “plavalec” pa se tudi ni kaj pretirano sekiral 🙂

Ko je morala opremljanja prečke nekoliko padla – in ker bi tako ali tako potreboval še kakšen kos opreme poleg popkovin za prečenje, smo se čez vodo podali kar s čolničem. Vrvica na eni in drugi strani, da ni bilo potrebno “veslanje” ampak so te kar lepo gosposko potegnili iz ene na drugo stran – čisti luksuz. Malo naprej manjši prehod, potem pa SAMA TEMA. Dvorana je res ogromna in prvi pogled skozi prehod deluje kot pogled iz vhoda jame v nočno nebo brez zvezd – prav nič. Dvorana ni velikokrat obiskana, kar smo opazili tudi, ko smo iskali kakšne sledi predhodnikov, da ne hodimo kar vsepovsod po blatu in/ali sigi. Vzpon do vrha dvorane in že smo zagledali tisti kraj, ki so ga poimenovali kar Svetišče – res je kakor oltar s kapniki… No, to je bil naš skrajni cilj, fleši so leteli iz neseserčkov in ker je bil tokrat zraven še Uroš, sem seveda pokukal še malo v njegovo opremo. Ima zanimivo rešitev za zaščito flešev!

No, po presvetlitvi Svetišča pa bolj zahteven a zanimiv del… glavnina Putickove dvorane. Tu je ISO vrednost šibala tja do 800, pa še je bilo potrebnih kar precej bliskov, da se je osvetlila.

Fleši so vmes že malo pavzirali (baje imajo vgrajeno zaščito pred pregretjem), a smo ti dve fotki le spravili skupaj.

Pa smo bili zopet pri jezeru in čolničku… Armin je medtem dokončal prečko, a smo se vseeno pustili zapeljati s čolničkom… no ja, Mrtn je tokrat “veslal”, ker na oni strani ni bilo nikogar 😀

In tukaj se je fotografska končala… A pri povratku preko Velike štirne sem opazil še kar nekaj kadrov vrednih ovekovečenja – še se vrnem.

Zaključek pa enkrat za spremembo skoraj pred jamo – debate so se zavlekle pozno v noč/zgodnje jutro. 🙂

Uroš – hvala za pomoč še na tem mestu!